To je z 21 odstotki tako junija prvič v mandatu končalo za stranko SDS (21,8 odstotka).
Junijska anketa je tako po majski, ki je pokazala stabilizacijo podpore v javnosti, za ministrsko ekipo Roberta Goloba prinesla slabe novice. Delež vprašanih, ki jo podpirajo, je zdrsnil za 2,5 odstotne točke, na 43,1 odstotka. Ta rezultat je približno za 10 odstotnih točk slabši kot v prvi raziskavi po prevzemu mandata junija lani.
Delež tistih, ki vlade ne podpirajo, je medtem narasel za 6,7 odstotne točke, na 46,7 odstotka, kar je največ v dobrem letu dni vladanja. Vsak deseti (10,2 odstotka) je medtem neopredeljen.
Padec podpore vladi je prinesel tudi preobrat v javnomnenjski podpori strank. Na prvem mestu je tako SDS za las prehitel Gibanje Svoboda, kar se je zgodilo prvič po lanskih parlamentarnih volitvah.
Če bi bile volitve to nedeljo, bi tako največjo opozicijsko stranko obkrožilo 21,8 odstotka vprašanih, kar je 1,2 odstotne točke več kot v majski raziskavi. Največjo vladno stranko bi medtem izbralo 21 odstotkov anketirancev, 4,6 odstotne točke manj kot maja.
Zelo tesno si sledijo preostale tri parlamentarne stranke. Socialni demokrati bi na volitvah po tokratni anketi Mediane za POP TV dobili 6,7 odstotka glasov (maja 6,1 odstotka), Nova Slovenija 6,3 odstotka (maja 5,1 odstotka) in Levica 6,1 odstotka, kar je 2,2 odstotne točke več kot maja.
Pri tem pa se zaradi datuma izvedbe raziskave v rezultatih Levice še ne pozna učinek razpleta volitev v svet stranke, kjer je trenutni koordinator Luka Mesec dobil neke vrste nezaupnico.
Na političnem radarju s skromno podporo ostajajo še stranke Vesna (2,0 odstotka), Resnica (1,9 odstotka), Pirati (1,9 odstotka) in SLS (1,6 odstotka).
Še naprej raste delež neopredeljenih. Vsak peti (21,2 odstotka) anketiranec tako ne ve, katero stranko bi izbral. Nekaj manj kot šest odstotkov vprašanih (5,8 odstotka) pa ne bi izbralo nobene stranke v ponudbi.
Janja Božič Marolt: Po takem padcu se je težko pobrati
Rezultati zadnje javnomnenjske raziskave Mediane po besedah njene direktorice Janje Božič Marolt ne pomenijo nujno začetka novega trenda, kot je povedala za Slovensko tiskovno agencijo. SDS in Gibanje Svoboda sta po njenih besedah izenačena na prvem in drugem mestu, saj je rezultat v velikem intervalu zaupanja. Tako po njenih besedah ne gre za "veliko zmago" SDS-a, pač pa za velik poraz v javnomnenjski podpori Gibanju Svoboda in stabilno podporo SDS-u.
Tak rezultat ne pomeni nujno začetka novega trenda, je pojasnila Božič Marolt in dodala, da je na podlagi rezultatov enega meseca ne moremo sklepati o nadaljevanju padanja podpore največji vladni stranki. Se je pa po takšnem padcu po njenem mnenju "težko pobrati", je ocenila.
Poleg tega je Gibanje Svoboda stranka, ki je od vseh dosedanjih volitev prepričala največ volivcev, zato se lahko zgodi, da ji podpora močno upade. To se je namreč v preteklosti že nekajkrat zgodilo s hitro nastajajočimi strankami z močnimi voditelji.
Razloge za padec podpore vladi in Gibanju Svoboda je sicer težko pojasniti, je pa o tem mogoče sklepati iz drugih podatkov iz javnomnenjske raziskave. Tako je iz ocene dela politikov razviden strm padec ministra za zdravje Bešiča Loredana. "Zdravstvena reforma, ki je odnesla že marsikoga, je zares trd oreh in lahko, da se je Gibanje Svoboda in zdravstveni minister lotevata na res ponesrečen način," je ocenila Božič Marolt.
Vloga Inštituta 8. marec
Pri tem vidi veliko vlogo Inštituta 8. marec, ki je pripomogel, da je predsednik vlade Robert Golob prišel na oblast. "Zdaj pa ta isti Inštitut 8. marec izraža nasprotovanje zdravstveni reformi," je dodala in pojasnila, da je lahko to pripomoglo k strmemu padcu.
Poleg tega vlada ne uresničuje napovedi, ki so bile dane, in so bile po njenih besedah preambiciozne. "Ljudje so nestrpni in pričakujejo rešitve, ki jih je nemogoče izvesti čez noč," je še dejala.
Javno podporo vladi lahko po njenem mnenju spodnaša tudi razdvajanje ljudi. Pri tem je Božič Marolt navedla rezultate ene od raziskav, ki jo je Mediana opravila za Delo in po kateri je 46 odstotkov anketiranih menilo, da je bila vladna odločitev o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja napačna.
Medtem je javnomnenjska raziskava pokazala, da je ocena precej zrasla zunanji ministrici in predsednici SD-ja Tanji Fajon. To je po mnenju Božič Marolt povezano z uspešno kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a. Načeloma sicer ni nujno, da se dogajanje na terenu pozna v javnomnenjski podpori še isti mesec, a tu je šlo po njenih besedah za velik trenutek za Slovenijo, ki je bil tudi močno medijsko podprt, zato se je dvig podpore Fajonovi poznal že v času merjenja javnega mnenja.
Anketa je pokazala tudi visoko rast koalicijske Levice. Glede na razdeljenost stranke je sicer po njenih besedah težko sklepati, ali gre za podporo levemu krilu Levice ali za podporo koordinatorju stranke Luki Mescu.
Kaj menita Haček in Zorko
Anketo sta za Radio Slovenija komentirala politolog Miro Haček in Andraž Zorko z Valicona.
Vlade novih obrazov v enem letu po navadi javnomnenjsko popustijo, praviloma največ izgubi prav največja stranka, ta trend se bo nadaljeval, napoveduje Haček. Razlogi za to pa so v konkretnem primeru jasni, "tičijo pa v veliko neizpolnjenih obljubah in časovnicah, doslej pa še nobena reforma ni bila predstavljena", je dejal.
Zorko po drugi strani pravi, da gre bolj kot za to, da bi ljudje tej vladi zamerili kaj konkretnega, bolj za odsotnost všečnih potez.
Oba napovedujeta vročo politično jesen, ki je zdaj že kar stalnica. "Skrajno polarizirano, zelo politično razgreto, žal zelo malo pogovarjanja in sodelovanja med obema stranema in v znamenju volitev 2024 v Evropski parlament," je komentiral Haček.
Zorko dodaja: "To je do neke mere odvisno tudi od tega, kaj se bo dogajalo v Levici." Vladna koalicija za zdaj deluje še dovolj povezano. In bi imela sicer šibko, ampak še vedno večino, tudi če se Levica obrne radikalno levo.
Kako so se odrezali posamezni politiki
Med politiki je na prvem mestu znova poslanec SDS-a Anže Logar, kaže anketa Mediane za POP TV, ki jo povzema STA. Po tistem, ko je Logar zagnal Platformo sodelovanja, so mu volivci podelili najboljšo povprečno oceno 3,16, s čimer je prehitel predsednico republike Natašo Pirc Musar (3,14).
Uspešna kandidatura Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a je na tretje mesto izstrelila zunanjo ministrico in predsednico SD-ja Tanjo Fajon (2,82). Sledita gospodarski minister Matjaž Han (2,79) in predsednik vlade Robert Golob (2,73), šesta je evropska poslanska iz vrst NSi-ja Ljudmila Novak (2,71), sedmi pa poslanec te stranke Jernej Vrtovec (2,69).
Osma ostaja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (2,63), največji padec po oceni volivcev pa je tokrat zaznal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki je na 9. mestu dobil povprečno oceno 2,59. Na polovici lestvice je predsednik NSi-ja Matej Tonin z 2,58.
Luka Mesec je še brez upoštevanja nezaupnice na internih strankarskih volitvah zasedel 14. mesto z oceno 2,45, predsednik SDS-a Janez Janša pa se je z oceno 2,38 znašel na 18. mestu. Zadnja je tokrat ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek z oceno 2,32.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje