Po predlogu SDS-a bi tako ohranili obvezno socialno zdravstveno zavarovanje, ki bi ga zbirala ena zavarovalnica, pri čemer pa bi bilo treba Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije reorganizirati v pravo zdravstveno zavarovalnico z upravo in nadzornim svetom.

Iz zdravstvenega zavarovanja bi izvzeli nezdravstvene storitve, kot so denimo specializacije zdravnikov, in bi jih prenesli na državni proračun.

Nabor zdravstvenih storitev bi razdelili na košarici A in B. Prvo bi krilo osnovno zdravstveno zavarovanje, drugo pa komercialna zavarovanja. Storitve, ki bi sodile v košarico A in B, bi pripravili zdravstvena in zavarovalniška stroka, predlagajo v stranki. Prav tako bi uvedli novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Po njihovi oceni bi s tem dosegli preglednost obsega in vrste pravic ter konkurenco med zavarovalnicami in izvajalci. To bi privedlo do skrajšanja čakalnih dob zaradi učinkovitejšega načina dela, hkrati pa bi se storitve pocenile, ocenjujejo.

Plačan le program in ni več
Ob tem bi bil predmet pogodbe med izvajalci in zavarovalnicami le zdravstveni programi in zdravstvene storitve, ne pa tudi čas poslovanja ter zmogljivosti izvajalcev, ki bi bili plačani glede na opravljeno delo in kakovost.

Javne zdravstvene zavode bi po predlogu SDS-a preoblikovali v gospodarske družbe splošnega pomena, s čimer bi postale organizacijsko in finančno samostojne tako glede upravljanja kot glede plačne politike. Družbo bi vodil direktor po pravilih korporativnega upravljanja.

Ministrstvo za zdravje pa bi vzpostavilo zdravstveno mrežo primarne in sekundarne ravni ter na novo definiralo terciarno dejavnost. Izvajalci, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, bi se enakopravno potegovali za mesto v mreži in za pogodbe z zavarovalnicami za izvajanje razpisanih programov zdravstvenih storitev.

V okviru ministrstva za zdravje bi ustanovili tudi neodvisno agencijo za normative, standarde, kakovost in cene, ki bi določala standarde in normative, kakovosti in ekonomske cene zdravstvenih storitev.

Po mnenju Fortejeve sta nujna vzpostavitev in nadzor sistema kakovosti za vse izvajalce, ti podatki pa bi morali biti dostopni javnosti. Poleg tega bi na vseh ravneh zmanjšali administracijo.