Predsednik SDS-a Janez Janša naj bi po poročanju portala N1 lani novembra na seji poslanske skupine stranke napovedal, da na kongresu leta 2025 ne bo več kandidiral.

Seja poslanske skupine, ki naj bi potekala na Destrniku, se je odvijala le dva dni po porazu na treh referendumih, ki so bili razpisani na pobudo SDS-a in dobra dva tedna po drugem krogu predsedniških volitev, na katerih je sicer poraženi SDS-ov poslanec Anže Logar prejel več kot 400.000 glasov.

Janša naj bi ob napovedi, da sam ne misli več kandidirati za predsednika stranke, pozval Logarja, naj se odloči, ali je pripravljen prevzeti vodenje stranke.

SDS se resno ukvarja z vprašanjem, kako znova prevzeti oblast

Informacija portala N1 je na dan prišla pol leta pozneje. Različne kalkulacije in poglede v prihodnost stranke SDS je zato treba brati v znamenju preteklega supervolilnega leta, meni Marinko Banjac iz ljubljanske fakultete za družbene vede. Lani se je namreč največja opozicijska stranka spopadla z dejstvom, da bo s svojim načinom političnega delovanja težko pridobila toliko dodatnih volivcev, da bi na naslednjih državnozborskih volitvah dosegla prepričljivo zmago, je Banjac dejal za MMC.

Gre torej za vprašanje, kako naj stranka deluje v prihodnje, če želi znova prevzeti oblast. "Z radikalnim besednjakom, ohranjanjem političnih delitev v slovenski družbi, demoniziranjem levega političnega pola itd. v SDS ohranjajo stalen bazen volivcev, ki se v tej retoriki prepoznajo in jo goreče podpirajo, kakor tudi nosilca te retorike, Janeza Janšo. Je pa s politološkega vidika treba prepoznati, da se stranka sooča z veliko odbojnostjo, kar je problem, ki se ga zavedajo." Zato so poskusi iskanja desnosredinske poti del te zgodbe, meni Banjac.

"SDS se postopoma pripravlja na obdobje po Janši"

Logar bi s svojo povezovalno retoriko stranki lahko prinesel nekaj volivcev, lahko pa bi nekaj volivcev stranka na ta račun tudi izgubila. "Hkrati bi stranka z Logarjem na čelu še vedno lahko ohranila bolj "radikalno krilo", ki bi nase vezalo tiste, ki se prepoznajo v radikalnejši desni retoriki. Skratka, SDS se postopoma pripravlja na tranzicijo na obdobje "po Janši", pri čemer se zavedajo, da je ravno predsednik SDS-a figura, ključna, vsaj v tem trenutku, za strankino biti ali ne biti. Ravno zato si odpirajo toliko opcij, med katerimi morajo izbrati, da bo tranzicija zanje čim manj boleča." Politične kalkulacije niso nikoli preproste, dodaja Banjac.

Platforma sodelovanja bi lahko s povezovalnim kapitalom tudi prevzela SDS

Medtem je Janšev potencialni naslednik na čelu SDS-a Anže Logar ustanovil društvo Platforma sodelovanja. Izmed vidnejših članov SDS-a sta se društvu pridružili poslanka Eva Irgl in nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, ki je nato iz SDS-a izstopila. Logarju so se pridružili tudi obrazi iz drugih političnih polov. Platforma sodelovanja naj bi delovala kot podlaga za novo desnosredinsko stranko. A Banjac o tem ni popolnoma prepričan. "Če Janša dejansko ne bo kandidiral za predsednika stranke, potem je Logar daleč najboljša izbira, saj si je nabral kar nekaj političnega kapitala. Ustanavljanje Platforme se morda zdi v tej luči nesmiselno, vendar drži ravno obratno. Platforma lahko ponudi dve izhodišči za SDS. Logar lahko na podlagi Platforme ustanovi novo stranko, ki bo delovala bolj sredinsko ter povezovalno, obenem pa še vedno stala trdno ob boku SDS-u. Druga pot, ki jo ponuja Platforma, pa je, da kot neki okvir ponuja kontinuirano pojavljanje Logarja v javnosti ter slednjemu krepi pahorjansko avro nosilca preseganja političnih razkolov v slovenski družbi, naposled pa s tem kapitalom prevzame SDS in išče zmago na naslednjih državnozborskih volitvah."

Logarjevo pojavljanje in diskurz, ki ga uporablja, tako po mnenju Marinka Banjaca nista naključje, temveč imata pomembno politično funkcijo, ki predstavlja potencialne usmeritve celotne stranke SDS.