Odbor za kulturo pri Strokovnem svetu SDS-a ob 21. novembru, svetovnem dnevu televizije, opozarja, da želijo koalicijske stranke "s svojim zakonom o RTV-ju, ki ni nič drugega kot koalicijska ideološka zaveza slovenski RTV javni servis popolnoma podrediti političnemu vplivu, javnosti pa mečejo pesek v oči z navideznim zavzemanjem za boljši program, neodvisno oziroma nepolitično televizijo".

Država naj začne nepristransko finančno spodbujati programe
Na svoji spletni strani so med drugim zapisali, da zadnji statistični podatki kažejo, da je v letu 2009 v Sloveniji delovalo 54 TV-programov, kar je 6 manj kot leto prej. 28 programov oziroma skoraj polovica vseh je po njihovih besedah imelo status posebnega pomena. Regionalne TV-organizacije naj bi leta 2009 predvajale skoraj za 9.000 ur manj regionalnega programa kot leto prej, lokalnega programa televizijskih organizacij pa je bilo v istem letu za 27 odstotkov manj kot v letu 2008.

V največji opozicijski stranki so zato prepričani, da bi morala država nepristransko finančno spodbujati tovrstne programe in dosledno zastopati načelno stališče do uravnotežene regionalne in lokalne, vsebinsko kakovostne pokritosti celotnega prostora, saj je po njihovem mnenju celovita obveščenost ljudi pomembna prednost v sodobni družbi znanja.

"Številni raziskovalci medijske stvarnosti se danes sprašujejo tudi o tem, kakšna naj bi bila vloga nacionalnih televizij, ki so zaradi svojega specifičnega programa, pomembnega za splošni javni interes, največkrat tudi največje kulturne ustanove v državi. Zagotovo gre za kompleksno vprašanje, na katerega pa je eden od temeljnih odgovorov ta, da imajo državljanke in državljani prek javnega servisa pravico do nepristranske ter celovite obveščenosti o našem skupnem življenju," so zapisali.

Depolitizacija Radiotelevizije - cinizem brez primere
Menijo, da lahko koalicijske teze o tem, da bo novi zakon o RTV-ju pomenil depolitizacijo RTV-hiše, zavrnejo zgolj kot cinizem brez primere, "saj že način imenovanja novih svetnikov in nadzornikov ter njihove med seboj prepletene in soodvisne pristojnosti to trditev v celoti zanikajo".

Ob tem zatrjujejo, da je zaradi sprememb statusa RTV-ja, ki naj bi po Zaresovem zakonu zdaj vzpostavil nekakšno polovično gospodarsko družbo in polovični javni zavod, ter zaradi zakonsko omogočenega podrejanja javne funkcije komercialnim dejavnostim "tlakovana pot v privatizacijo in olastninjenje največje kulturne ustanove nacionalnega pomena".

Ob svetovnem dnevu televizije zato izražajo skrb, da bo novi zakon omogočal na javno televizijo velik politični vpliv. Prepričani so, da je zato nujno, da se ga na referendumu odločno zavrne, ljudem pa omogoči nepristransko in celovito obveščenost.

Franco Juri: SDS-ova izjava smešna
Na zapisano se je že odzval poslanec Zaresa Franco Juri, ki se mu zdi izjava SDS-a "še bolj kot neresnična oziroma sprevržena, smešna, saj je vsem znano, da je prav t. i. Grimsov zakon o RTV uzakonil neznosen politični nadzor in vpliv na RTV".

Po njegovih besedah bo za razliko od "Grimsovega zakona", ko 23 od 29 članov Sveta RTV Slovenija imenuje politika, neposredno tudi politične stranke, v novem zakonu od 17 članov brez nikakršnega filtra politike in državnega zbora imenovanih 10. "Politične stranke pa ne imenujejo nobenega predstavnika. Razlika je očitna," je prepričan Juri.

Kot zatrjuje Juri, so poslanci poslanskih skupin SD-ja, Zaresa in LDS-a na predsednico parlamentarnega Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino Majdo Potrato naslovili zahtevo za pridobitev uradnega mnenja o zakonu o RTV Slovenija s strani Sveta Evrope. O tem naj bi odbor odločal v torek. "Pozivamo poslance opozicije (tudi SDS-a) da zahtevo podprejo, tudi če sami nad tem niso bili navdušeni, ko je opozicija enako predlagala za t. i. Grimsov zakon."