Poslanec SDS-a Zvone Černač se je v izjavi za javnost na Trgu republike podpisnikom zahvalil za vsak glas v podporo referendumom in prostovoljcem, ki so pomagali pri zbiranju podpisov.

Kot je dejal, bodo volivci lahko odločali o slabih zakonih, ki jih je sprejela Golobova vlada. "Vsi trije zakoni, vsak na svoj način siromašijo ljudi. Treba jih je na referendumu zavrniti in dati jasen signal vladi, da vodi napačno politiko, za katero ni dobila mandata na aprilskih volitvah," je dejal Černač. Očital ji je dvigovanje davkov, visoko inflacijo, draginjo in uničevanje dobrih rešitev vlade Janeza Janše.

Tako je po mnenju Černača predvsem s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon, ki ga je sprejela Janševa vlada namreč po njegovih besedah pomeni boljši socialni in materialni položaj za vse, ki potrebujejo pomoč drugih. Kot dokaz, da so bila sredstva za izvajanje zakona zagotovljena, je navedel obravnavo predlogov proračunskih dokumentov v DZ-ju. Za prihodnje leto so bila namreč sredstva v proračunu zagotovljena, in sicer skoraj sto milijonov evrov, vlada pa jih z rebalansom za leto 2023 "znižuje na minimum".

Glede sprememb zakona o vladi je Branko Grims poudaril, da želi postaviti rekordno število ministrstev, čemur je treba reči "odločen ne".

V SDS-u nasprotujejo tudi noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija, ker po besedah Alenke Jeraj ocenjujejo, "da nas pelje v neke stare čase, ki smo jih poznali pred modernim zakonom". Moti jih, da se z novelo mandat za imenovanje predstavnikov v programski svet RTV SLO podeljuje le določenim skupinam oz. nevladnim organizacijam, ne pa tudi poslušalcem in gledalcem RTV SLO. Jeraj je še opozorila, da je bil zakon sprejet brez vsake javne razprave.

"Gre za napad na vlado in za nerazumevanje ter nespoštovanje izida volitev 24. aprila," pa je dejal Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda v izjavi za javnost, ki je sledila predaji podpisov za referendume. "Volivke in volivci so nam dali mandat za spopad z inflacijo, draginjo, energetsko krizo, ne pa za prepire, ovire, nagajanja in politizacijo. Prepričan sem, da bo na referendumih opcija "trikrat za" tista, ki bo prejela večinsko podporo," je dodal Sajovic.

Po besedah poslanca SD-ja Soniboja Knežaka opozicija od začetka sestave nove vlade blokira njeno delo. Po Knežakovem mnenju je povsem jasno, da želi SDS na javnem zavodu RTV narediti izpostavo Nove24TV, glede sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pa je spomnil, da je bil omenjeni zakon v mandatu nekdanje vlade sprejet brez zagotovljenega financiranja, v čemer vidi zavajanje državljanov. "Glede zakona o demografskem skladu bodo ljudje počasi spoznali, da so bili predvolilni bombončki brez zakonskih pokritij in da bi zato po volitvah prešli v breme državljanov," je poudaril Knežak.

V poslanski skupini Levica pa menijo, da v stranki SDS zlorabljajo referendumske pobude v škodo državljanov. To velja tako za vse tri zakone, o katerih se bo odločalo na referendumih.
"Javni zavod RTV je trenutno zlorabljen zgolj za posebne interese in politično propagando ene stranke v tej državi. To gre v škodo ljudi, v škodo javnega zavoda RTV in vseh zaposlenih," je poudaril vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.

Predsednik vlade Robert Golob pa je pojasnil, da so, kot je sam napovedal, podpisi vloženi tako pozno, da ne bo mogoče ujeti drugega kroga predsedniških volitev in "bomo imeli referendumski dan". Ta bo po njegovih besedah najverjetneje med obema krogoma lokalnih volitev, saj "ne moreš mešati teh dveh stvari", drugi razlog pa je, da si želijo, da ljudje pridejo na referendum in jasno povedo, kakšno prihodnost si želijo in to je po njegovem tista, ki jo vodi ta vlada.

Kdaj bo razpisan referendum?

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo sicer ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Če bodo zahteve za referendum, ki so jih danes vložili v SDS-u, popolne, mora DZ v sedmih dneh referendume razpisati z odlokom. V SDS-u so sicer želeli, da bi referendumsko odločanje potekalo hkrati z drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra, in napovedovali, da bodo zahteve vložili v najkrajšem mogočem času. A so z vložitvijo zadnji dan, ko je to še mogoče, ta rok zamudili. Kot je pojasnil Grims, je bilo treba zbrati in preveriti veliko število podpisov, zato so jih lahko vložili šele danes.

Kot možen datum razpisa referendumom se omenja 27. november, medtem ko njihova izvedba hkrati z lokalnimi volitvami ni preveč verjetna.