Novelo zakona o RTV Slovenija je DZ s 53 glasovi za in 26 proti sprejel pretekli teden, v sredo pa je državni svet nanj izglasoval še odložilni veto. Poslanci bodo tako na popoldanski izredni seji o zakonu znova odločali in ga predvidoma tudi vnovič potrdili, a – kot kaže – se zakonodajni postopek tudi s tem ne bo končal. Glede na napovedi stranke SDS se namreč obeta naknadni zakonodajni referendum.

Kot je na novinarski konferenci sporočila poslanka SDS-a Alenka Jeraj, so v DZ vložili več kot 6200 podpisov za vložitev zahteve za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma, za kar je potrebnih 2500 podpisov. "Pričakujemo, da bo predsednica DZ-ja določila datum, ko se bo začelo zbirati 40 tisoč podpisov za referendum," je dodala. Predsednica DZ-ja v sedmih dneh po ustrezno vloženi zahtevi določi 35-dnevni koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev. Če bi ta padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednica DZ-ja določi rok, ki začne teči 1. septembra.

Sorodna novica DZ potrdil odlog izvajanja dolgotrajne oskrbe in po vetu znova tudi novelo zakona o RTV-ju

V SDS-u se z vladnimi predlogi sprememb ne strinjajo

Vlada želi s predlogom novele na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija. Med drugim namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta predlog uvaja enoten svet RTV-ja, ki bi štel 17 članov. V SDS-u ocenjujejo, da bo predlog novele zakona prinesel več težav kot koristi ter da je to "obglavljanje RTV-ja, kakršnemu še nismo bili priča v zgodovini države". Kritični so do novega načina imenovanja sveta RTV Slovenija, pri katerem po njihovem mnenju izključujejo gledalce in poslušalce, določenim skupinam pa dajejo pooblastilo neposrednega imenovanja članov. Po mnenju SDS-a bi vladni zakon ogrozil tudi pričakovanje po samostojnosti, nepristranskosti in depolitiziranosti RTV Slovenija.

Menijo, da so potrebne spremembe obstoječega zakona, a da je za to potrebna širša javna razprava. "Problem je, da se zadeva sprejema po nujnem postopku, kar pomeni, da je bila popolnoma izključena civilna družba, vse tiste različne institucije, ki imajo običajno možnost predstaviti svoja stališča in predlagati spremembe. Na ta način se seveda izriva vse tiste, ki bi lahko imeli v javni razpravi kaj povedati," je na novinarski konferenci dejala Alenka Jeraj in vladi očitala, kršenje poslovnika in insturmentalizirajo zakonodajnega postopka.

Na očitke koalicije, da SDS nasprotuje zakonu samo z namenom, da bi ohranil mandate tistih, ki so trenutno na vodstvenih položajih javnega zavoda – mesto direktorja Televizije je v tem tednu prevzel Uroš Urbanija, ki je pod Janševo vlado vodil vladni urad za komuniciranje –, je Alenka Jeraj dejala, da DZ imenuje le programski svet, ta pa nato izbira generalnega direktorja, ki predlaga direktorja Televizije.

Obstoječi zakon je bil po njenih besedah v osnovi napisan tako, da je predvideval, da se mandati posameznih svetnikov menjajo vsaki dve leti in da zato da ne more priti do tega, da bi ena koalicija imenovala popolnoma vse člane na predlog gledalcev in poslušalcev na enkrat. "Zagovarjamo to, da se zakona, ki velja, držimo, in bo nova koalicija naslednje leto predlagala osem članov, čez dve leti pa še naslednjih osem. To se nam zdi dovoljšna varovalka, da ni nikoli enostransko imenovan programski svet," je pojasnila.

NSi: Nujni postopek nesprejemljiv

Idejo referenduma podpirajo tudi v opozicijskem NSi-ju. Menijo namreč, da je objektivnost medijev tako pomembna, da je nujni postopek po katerem je DZ obravnaval vladno novelo zakona, nesprejemljiv. "Podpiramo tudi javno razpravo v obliki referenduma in jo bomo podprli," je v izjavi za medije dejal poslanec NSi-ja Janez Žakelj. Kako aktivni bodo sicer pri zbiranju podpisov za izvedbo referenduma in v morebitni referendumski kampanji, pa se bodo po njegovi besedah v stranki še pogovorili.

Za koalicijo pobuda pričakovana

Poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek je v izjavi za medije poudarila, da novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) prinaša konceptualno spremembo upravljanja in nadziranja RTV-a, ker da je sedanji model zastarel. Zakonske spremembe so sicer po njenih besedah šele prvi korak, ki prinaša depolitizacijo javnega medija, ki da ga je "praktično v celoti ugrabila stranka SDS s svojimi političnimi nameščenci v programskem svetu".

V stranki so tako prepričani, da lahko politične stranke k institucionalni neodvisnosti medija največ prispevajo tako, da se iz nadziranja medija umaknejo, to pa po navedbah Šetinc Paškove prinaša tudi novela. "Očitno kolegi sploh ne razumejo sodobnega koncepta demokracije, sodobnih medijev, kaj so javni mediji, kajti oni ves čas zasledujejo zgolj eno linijo, da so javni mediji avtomatsko državni mediji in da so v rokah vsakokratne večine," je ob tem očitala SDS-u.
Sama tako pričakuje, da bomo ob zadostnem številu zbranih podpisov za dejansko izvedbo referenduma jeseni priča referendumski kampanji, ki bo tako kot debata v DZ-ju "zlagana, zmanipulirana, odmik od dejstev in tega, kar zakon dejansko prinaša".

Ob tem še opozarja, da bo referendum, če bo do njega prišlo, po nepotrebnem finančno bremenil davkoplačevalce, in sicer v višini štirih milijonov evrov.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je ocenil, da je referendumska pobuda dokaz, da je novela zakona več kot potrebna. Tako meni, da je smer koalicije, to je po njegovih besedah depolitizacija TV SLO, ob "angažmaju, ki ga pripravlja desnica, da bi zaustavila zakon", prava.

Po njegovih besedah je najboljši dokaz, kako slabo deluje javni zavod, imenovanje Urbanije za direktorja Televizije Slovenija. Njegov mandat na čelu Ukoma je namreč minil v znamenju neplačevanje javne službe STA in analize dela RTV SLO.

Da gre pri referendumski pobudi "preprosto za pridobivanje časa in upiranje spremembi v javnem servisu", pa meni poslanec SD-ja Jonas Žnidaršič. Kot še zatrjuje, so v koaliciji prepričani, da če bo do izvedbe referenduma dejansko prišlo, ta ne bo uspešen. Ob tem se sicer po njegovih besedah poraja tudi vprašanje, ali bo RTV SLO do takrat preživela, a verjame, da če pod "enormnimi pritiski" v minulem letu ni klonila Slovenska tiskovna agencija, bo temu tako tudi v tem primeru.

Premier Robert Golob je sicer že ob predstavitvi vladne novele napovedal, da bodo, če bo prišlo do zavlačevanja opozicije, razmislili tudi o drugih ukrepih, da bi rešili "agonijo RTV SLO" pred poletjem. V koalicijskih strankah tako za zdaj razmišljajo o možnosti odpoklica programskih svetnikov, ki po njihovem mnenju kršijo zakon o RTV SLO, pa tudi sam statut javnega zavoda. Odločitev o tem bodo sicer, kot napovedujejo, sprejeli, ko bodo preučili vse pravne možnosti.

Ministrstvo: Novela umika strankarsko politiko iz zavoda

Sprememba vodenja, upravljanja in nadzora Radioteleviziji Slovenija je nujna, so v odzivu na vložene podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o RT-juV poudarili na ministrstvu za kulturo. Novela po njihovih navedbah popolnoma umika strankarsko politiko iz zavoda in povečuje vpliv zaposlenih in civilne družbe.

Novela tudi krepi vlogo varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter upošteva priporočila Evropske komisije o stanju pravne države na področju medijev, so zapisali. Kot so spomnili, so neodvisni javni mediji ključni za informiranje, izobraževanje in povezovanje državljanov. Z novelo želijo Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) vrniti avtonomijo, da bo lahko uresničevala zakonsko določeno poslanstvo, utemeljeno na ustavno varovani pravici do svobode izražanja oziroma javnega obveščanja.

Po navedbah ministrstva skuša SDS s pomočjo referenduma ohraniti obstoječe stanje, ki ga je vzpostavil t. i. Grimsov zakon o RTV SLO iz leta 2005, po katerem strankarska politika neposredno imenuje nadzornike in večino članov programskega sveta. To je po njihovih besedah stanje, zaradi katerega ena ključnih institucij za delovanje države izgublja ugled, verodostojnost, kadre in občinstvo.