"Zaradi ponavljajočega se kršenja poslovnika državnega zbora, ustave in zakonov Klakočar Zupančič in njenega neprimernega vedenja bomo v poslanski skupini SDS-a v prihodnjih dneh vložili zahtevo za njeno razrešitev," so zapisali.

V SDS-u so v napovedi zahteve za razrešitev izpostavili postopanje Klakočar Zupančič ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali sami. Kolegij predsednice DZ-ja je namreč na torkovi seji glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma uvrstil na četrtkovo izredno sejo DZ-ja, čemur pa predlagatelji nasprotujejo.

V dopisu predsednici DZ-ja – sej kolegija se namreč v SDS-u ne udeležujejo več – so pozvali k umiku, ker gre po njihovem mnenju za kršitev 184. člena poslovnika, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ-ja, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, pač pa bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.

Enako so takšno kršitev predsednici DZ-ja očitali tudi maja ob predlogu za posvetovalni referendum o priznanju Palestine.

Klakočar Zupančič: Svet se bo vrtel naprej

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič se je na potezo SDS-a odzvala z besedami, da ima vsaka poslanska skupina pravico predlagati vse, kar je zakonito in ustavno. Ne glede na odločitev poslancev glede tega konkretnega predloga pa meni, "da se bo naslednji dan svet popolnoma enako vrtel kot dan pred tem".

Ob tem je Klakočar Zupančič dodala še, da o predsedniku ali predsednici odloča absolutna večina glasov vseh poslancev, so sporočili iz njenega kabineta.

Svoboda podpira predsednico DZ-ja

Predsednik vlade Robert Golob potezo SDS-a označuje kot politično manipulacijo in jo kot takšno v celoti zavrača, so sporočili iz njegovega kabineta.

Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič ima popolno zaupanje in podporo poslanske skupine Svobode, je ob napovedi predloga SDS-a za njeno razrešitev dejal namestnik vodje poslancev Svobode Lenart Žavbi.

V Gibanju Svoboda, iz katerega prihaja tudi Klakočar Zupančič, so ponosni na svojo članico in na delo, ki ga je opravila na funkciji predsednice DZ-ja, je v odzivu za medije dejal poslanec Svobode Žavbi.

Ob tem pa je SDS-u očital, da je njihov predlog odraz politikantstva in preusmerjanja pozornosti z njihovega pravega obraza, ki so ga podporniki stranke po Žavbijevih besedah pokazali tudi na torkovem zboru podpornikov prvaka SDS-a Janeza Janše pred sodiščem v Celju. "Videli smo to, kar pooseblja SDS – nasilništvo, prostaškost, hujskaštvo, ščuvanje. To je SDS," je bil oster Žavbi.

Tudi v SD-ju in Levici izrazili podporo

Podporo predsednici DZ-ja so v prvem odzivu izrazili tudi v najmanjši koalicijski partnerici Levici. Njihova poslanka in podpredsednica DZ-ja Nataša Sukič je ob tem delo predsednice DZ-ja ocenila z "najvišjo mogočo oceno". Meni, da je Klakočar Zupančič dala karakter in pečat mandatu DZ-ja in funkciji. "Kar počne SDS, je pač medijski cirkus in spektakel, ki se ga vsakič znova poslužuje. To je pravzaprav že kliše," je še komentirala predlog SDS-a za razrešitev predsednice.

Predsednik koalicijskega SD-ja Matjaž Han je medtem ob robu vrha slovenskega gospodarstva v organizaciji GZS-ja dejal, da je predlog za razrešitev v tem trenutku nepotreben. Prepričan je, da gre za še en manever, ki pa mu po njegovem mnenju ne bo uspelo razbiti koalicije.

V opoziciji so ji večkrat očitali nedostojno vedenje

Predsednica DZ-ja je sicer na tnalu opozicijskih poslancev, s katerimi je večkrat prišla navzkriž, že dobri dve leti od nastopa funkcije na čelu DZ-ja. V opoziciji so ji večkrat očitali nedostojno vedenje, kršenje poslovnika DZ-ja, ustave in zakonodaje, diskriminatoren in žaljiv odnos do opozicijskih poslancev in omejevanje njihovega dela. Iz SDS-a so oktobra sporočili, da na sejah kolegija predsednice DZ-ja ne bodo več sodelovali, in že tedaj zažugali tudi z možnostjo zahteve za razrešitev. Še pred tem se je NSi s pismom o "eroziji parlamentarne demokracije v Sloveniji" obrnil tudi na Evropski parlament.

V SDS-u in NSi-ju so tako jeseni policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanili tudi sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper predsednico DZ-ja. Kamen spotike je bila tedaj med drugim tudi zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zahteve Klakočar Zupančič takrat ni uvrstila na dnevni red seje DZ-ja, saj je bila ta po njenih navedbah obremenjena z več nepravilnostmi, najhujša pa je po njenih besedah bila, da se je vsebina delno prekrivala z že ustanovljeno parlamentarno preiskavo.

Klakočar Zupančič je doslej vse očitke in kritike o njenem delu uspešno odbijala, čeprav je kakšna od njenih potez v neformalnih pogovorih privzdignila tudi obrvi v koalicijskih vrstah.

Predlog za razrešitev predsednika DZ-ja lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, za razrešitev predsednika DZ-ja pa je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. Če predsedniku DZ-ja preneha funkcija, ga po poslovniku DZ-ja nadomešča najstarejši podpredsednik.