Varuh opozarja, da so gluhe, naglušne, slepe in slabovidne osebe tudi invalidi. Foto: BoBo/Borut Živulović
Varuh opozarja, da so gluhe, naglušne, slepe in slabovidne osebe tudi invalidi. Foto: BoBo/Borut Živulović

V zadnjih 14 letih, odkar je začel veljati Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, je bilo narejenega bistveno premalo, saj je še vedno veliko javnih stavb invalidom nedostopnih. Po podatkih Varuha človekovih pravic Petra Svetine je le desetina centrov za socialno delo ustrezno opremljenih za gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne: "Smo ugotovili, da je recimo CSD Sežana eden od tistih, ki nimajo res urejenega nič."

Socialni delavci v Sežani pridejo tudi na dom

Sežanski socialni delavci so v drugem nadstropju brez dvigala, a jih to ne ovira pri vzpostavljanju stika s strankami, pravi direktorica CSD-ja Koper Tjaša Rodman."Z vsakim posebej se dogovarjamo in ugotovimo, katera lokacija je za posameznika najugodnejša. Ali je to pri nas v preddverju ali pa jih, v največ primerih, obiščemo na domu."

Varuh pripominja, da je taka praksa nesprejemljiva. "Socialni delavci gredo na parkirišče, v avto k posamezniku. Eden od odgovorov je bil, da se pogovarjajo v pritličju, kjer je tudi kozmetični salon, vendar se pogovarjajo zelo tiho na hodniku s tistim, ki pride po pomoč k njim, in prekinejo pogovor, ko nekdo pride ven iz kozmetičnega salona. To je nesprejemljivo in se ne bi smelo dogajati."

Direktorica CSD-ja Koper, kamor spada enota Sežana je pojasnila, da že dolgo iščejo primernejše prostore, a jih zaenkrat še niso našli.

Sorodna novica Mednarodni dan invalidov: pozivi k enaki obravnavi vseh, ne glede na oviranosti

Taktilnih oznak ni nikjer

Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so nam odgovorili, da podatki Varuha ne držijo. Vsem centrom za socialno delo so bila v letu 2023 zagotovljena zadostna sredstva, da so lahko uredili dostopnost. Tudi ko najemajo poslovne prostore, vključijo zahtevo po dostopnosti za gibalno in senzorično ovirane. Razen treh enot (Sežane, Ribnice in Slovenj Gradca), kjer še iščejo rešitve, so vse preostale ustrezno opremljene oziroma so v postopku urejanja, zatrjujejo.

Varuh trdi nasprotno. "Morajo biti klančina, dvigalo, taktilne oznake in svetlobni signali. Mi nekako pozabljamo, da so gluhe, naglušne, slepe in slabovidne osebe tudi invalidi. Niti ena državna institucija nima taktilnih oznak." Niti ministrstvo za zdravje jih nima in tudi ne ministrstvo za delo, kot nosilec zakona, ki je določil 15-letno prehodno obdobje za ureditev dostopnosti.

Invalidi še vedno neenakopravni

Ureditev dostopnosti ni pomembna le za dostopanje strank, ampak tudi za zaposlitev invalidov. Dostop za gibalno ovirane pa ne pomeni le za invalide, ampak tudi urejen dostop za starejše, za starše z otroškimi vozički in za ljudi s poškodbami.

Zakonodajalec je predvidel, da bo prilagoditve nemogoče izvesti v kratkem roku, zato je dal 15-letno prehodno obdobje, pojasni Varuh: "Da je področje še po 14 letih neurejeno, pa kaže na to, da invalidi niso enakopraven del naše družbe."

Vlado so že dvakrat pozvali, naj omogoči subvencionirano gradnjo dvigal v stavbah, ki imajo manj kot pet nadstropij in so v zasebni lasti, a pristojni to zavračajo.

170 tisoč invalidov v Sloveniji
Invalidi predstavljajo 15 odstotkov svetovnega prebivalstva