Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, od srede 4. stoletja pa je za ta dan določen 25. december. Ob božiču so se tudi na Slovenskem izoblikovali številni običaji, kot so postavljanje božičnega drevesca, kropljenje z blagoslovljeno vodo ali pa prižiganje božičnega panja. "To je bilo posebno debelo drevo, ki naj bi gorelo od svetega večera do svetih treh kraljev, tako da oslabelemu soncu daje dodatno moč," je za Radio Slovenija pojasnil kulturni antropolog Silvester Gaberšček.

Eden glavnih običajev je tudi upodabljanje božičnih prizorov, ki jih najdemo že v prvih krščanskih katakombah. Prve jaslice pa naj bi v 13. stoletju postavil sv. Frančišek Asiški, ki je s tem pripravil podlago tudi za kiparsko in slikarsko ustvarjanje. "Na našem, slovenskem prostoru imamo kar nekaj lepih prizorov Marije kot porodnice, kar je bolj vzhodni motiv, ali pa doječe Marije, to imamo tudi v Hrastovljah, in Marije s poklonom pastirjev, zlasti pa treh kraljev," pravi Gaberšček.

Vnovično daljšanje dneva ob koncu decembra je že pri predkrščanskih ljudstvih pomenilo zmago dobrega nad zlim. Krščanstvo pa je božiču dodalo nov, simbolni pomen. "Pri krščanstvu gre za sam prihod Boga med ljudi oziroma poistovetenje z ljudmi, ko prevzame človeško obliko, ki nam da možnost, da na nov način zastavimo življenje," razlaga Gaberšček.

Polnočnice po Sloveniji
Na večer pred božičem bodo po cerkvah potekale polnočnice. V ljubljanski stolnici bo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v mariborski pa nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Evangeličanski škof Geza Filo pa je božično bogoslužje opravil popoldne v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani. V pridigi je med drugim poudaril, da si želi, da bi bilo med ljudmi čim več dobre volje, čim več sporazumevanja. Če bomo znali nesebično drug drugemu prisluhniti, je dejal, in se v vsej različnosti povezati v sožitju, nam bo tudi uspelo premagati vse težave sedanjega veka.

Cvikl obiskal ljudsko kuhinjo, Pahor z mladimi pekel piškote
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je pred božičem obiskal ljudsko kuhinjo Betlehem, s katero upravlja tamkajšnja nadškofijska Karitas. Cvikl je med drugim poudaril, da se bliža sveto leto usmiljenja, ko na eni strani doživljamo in čutimo ljubezen in usmiljenje Boga do vsakega izmed nas, ter povabil, da ljubezen in usmiljenje delimo drug drugemu. Predsednik Borut Pahor pa se je ob peki božičnih piškotov družil z mladostniki iz Varstveno delovnega centra Ljubljana, Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga ter Mladinskega doma Malči Beličeve. Ob tem je poudaril, da gre za akcijo z lepim sporočilom, in sicer da si vsi otroci zaslužijo, da v prihodnost gledajo z upanjem.

Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, vendar to ne pomeni za vse istega dne. Pravoslavni verniki ga bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki se od zahodnega razlikuje za 13 dni, obhajali 7. januarja.