Predsednik največje domače sindikalne centrale je nadaljnje sindikalne korake v pogovoru z novinarko Anjo Huš v Dnevniku orisal z izrazom iz športnega žargona: "Igramo presing." V ponedeljek bodo tako na vlado posredovali pismo z zahtevo, da jih premier sprejme. Od vlade zahtevajo pomoč.

Ljubljano so v soboto dopoldne zasedli delavci (teh je bilo po mnenju Dušana Semoliča okoli 30.000), ki so med drugim zahtevali višjo minimalno plačo. Člani vseh sedmih reprezentativnih sindikatov, ki so se jim pridružili tudi študenti, upokojenci in sindikati iz tujine, so preplavili Prešernov trg v Ljubljani. Protestniki zahtevajo "umik najbolj spornih in krivičnih izhodišč pokojninske reforme" (podaljšanje upokojitvene starosti na 65 let), dvig zakonsko določene minimalne plače na 600 evrov neto, spremembe dohodninske zakonodaje, ohranitev javnega zdravstva in obvezno udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, pravijo, bodo "nadaljevali vse oblike sindikalnih pritiskov, vključno z možnostjo izvajanja referendumov".

Na govorniški oder je prvi stopil Milan Utroša, sindikat ZZZS-ja, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal: "Tudi v tokratnem boju smo generacije skupaj. Vrste smo strnili v vseh reprezentativnih sindikalnih zvezah in konfederacijah, z nami sta Študentska organizacija Slovenija in Zveza društev upokojencev Slovenije, z nami so tudi številne organizacije civilne družbe. In prav to nam daje še večjo notranjo moč in nas krepi v prepričanju, da bijemo pravo bitko."

Švarc: "Delavci, bodimo složni"
Boris Mazalin, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, je dejal: "Kriza je za vlado in delodajalce stoletna priložnost, da se na hitro znebijo stoletnih pridobitev delavskega boja. Temu se zoperstavljamo! Vedeti moramo: v vsakem novem predlogu spremembe zakonov napadajo naše pravice." David Švarc, zdaj nezaposleni, prej predsednik Sindikata LTH (ki je zdaj v stečaju), pa je pozval delavce: "Bodimo složni in poskušamo pozitivno vplivati na vse tiste, ki jim gre ta trenutek bolje (a so prav tako z nami), vzgajajmo svoje otroke, generacije, ki prihajajo v duhu solidarnosti, kajti le tako bomo lahko močni, le tako bomo lahko dostojno živeli in preživeli."

"Dovolj je!"
"Dovolj je! Dovolj imamo teptanja in zatiranja, dovolj enoumja, dovolj pranja možganov. Vzeli si bomo pravico zahtevati nekaj zase. Dovolj imamo številk in bilanc, dovolj tega, da nas obravnavate kot strošek dela. Nismo številke, ljudje smo! Ljudje z obrazi in imeni. Zahtevamo dostojanstvo! Zahtevamo dostojno življenje!" pa je v svojem nagovoru med drugim dejala Mateja Gerečnik, predsednica SKEI ETI Izlake.

Delodajalci: Postopen dvig, a pomaga naj tudi država
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik predlaga, da bi plačo zviševali postopoma, saj tako visok dvig po njegovem ni mogoč. V združenju delodajalcev pa pravijo, da podpirajo (postopen) dvig minimalne neto plače, a le če dvig plač ne gre zgolj v breme delodajalcev, temveč tudi države, kar pomeni, da bi morala Slovenija delodajalce razbremeniti s povečanjem splošne davčne olajšave. Pri tem opozarjajo, da država kot pooblaščeni koordinator na podlagi zakona o minimalni plači kljub njihovi pripravljenosti na dogovor še vedno ni pozvala interesnih skupin k pripravi novega predloga za dvig minimalne plače.

Zahteva po 600 evrih pretirana
Vlada je pred dnevi sindikate znova pozvala k pogajanjem. Kot je dejal premier Borut Pahor, je zahteva po 600 evrih minimalne plače ta hip pretirana, saj bi njena uvedba čez noč pomenila resno grožnjo gospodarstvu in bi pripeljala do zapiranja delovnih mest, kar pa prav gotovo ni v interesu sindikatov. Strinja se, da se plače dvignejo, kdaj in za koliko, pa je stvar pogajanj.

Janša in Rupel za dvig minimalne plače
Po mnenju Janeza Janše pa bi Slovenija morala zgotoviti minimalno plačo blizu 600 evrov. To ni socialno, je tudi razvojno vprašanje, meni in dodaja, da mora Slovenija razvijati proizvodnjo, ki bi zaposlenim zagotavljala tako plačo, s katero lahko preživijo. Za sedanje plače niso odgovorni samo delodajalci, ampak tudi država, še pravi. Današnje stanje, sploh število brezposlenih, pa zelo skrbi tudi Dimitrija Rupla. Glede minimalnih plač pravi, da če Slovenija po BDP-ju dosega 91 odstotkov povprečja Evropske unije, bi morale tudi plače dosegati ta odstotek. "Treba bo nekoliko zavihati rokave," še meni.

V Ljubljano z avtobusi, s kombiji, z avtomobili
Protestniki so se z vseh koncev Slovenije v prestolnico sicer odpravili na različne načine - z avtobusi, ki so jih na podlagi prijav rezervirali posamezni sindikati, s kombiji, pa tudi s svojimi avtomobili. Na Prešernovem trgu se jih je po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov, Dušana Semoliča, zbralo približno 30.000 ljudi, policija pa za zdaj podatke o številu udeležencev demonstracij še zbira.