Semolič je mnenja, da bodo spremembe zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ena osrednjih tem v mesecih, ki prihajajo. Poudaril je, da je zaradi ocene bonitetne agencije S & P, da je treba znižati stroške dela, pričakovati pritisk politikov na delovno zakonodajo. "Mi v to ne bomo privolili, saj za to ni razlogov," je bil odločen Semolič. Meni, da bi morala biti zaradi krize raven varovanja celo višja.

Kot najbolj ogrožene pravice bi bile po novi zakonodaji dodatek na delovno dobo, plačan 30-minutni odmor, regresi in odpravnine. "Žal je tu pravica na strani bogatih, na strani tistih, ki si lahko privoščijo drage odvetniške pisarne," je bil kritičen Semolič.
Izvršni sekretar sindikata Andrej Zorko je pri tem dodal, da pričakujejo, da bodo s spremembami bolj zaščitili delavke in delavce ter odpravili nepravilnosti na področju delovnega časa, plačila nadur, vodenja evidenc na področju dela ter na področju odmorov in počitkov. "Povečati se morajo tudi sankcije za kršitelje ter pospešiti postopki njihove izpeljave. Spremembam ZDR-ja mora obvezno slediti tudi sprememba delovnega inšpektorata. Dokler se to ne bo zgodilo, bo vsak zakon le mrtva točka na papirju," je prepričan Zorko.

Pripravljeni na svojo reformo
Dotaknil se je tudi zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi. Povedal je, da so v petih dneh zbrali 42.000 podpisov. Če bo ta reforma padla, bodo enoletni rok, ko DZ ne sme obravnavati te problematike, izkoristili za pripravo reforme, ki bo do delavcev in delavk pravičnejša. "Upamo, da takrat naš sogovornik ne bo Ivan Svetlik, ki izrazito podcenjuje naše predloge, ampak bo to kakšen drug minister. Če pade reforma, je povsem samoumevno, da pade tudi minister," je dejal Semolič.

Pri tem je pojasnil tudi, kje bi bile glavne spremembe, ki bi jih imeli v svoji pokojninski reformi. Predvsem bi ohranili merilo 40 let delovne dobe za prejemanje polne starostne pokojnine, nato pa naj se s prijaznimi spodbudami omogoča nadaljnje delo tistim, ki si to želijo.
Za pokritje primankljaja v pokojninski blagajni obstaja po njegovih besedah več poti, kot so ustvarjanje dobro plačanih in varnih zaposlitev za mlade, preganjanje gospodarskega kriminala in povečanje prispevkov, ki jih morajo delodajalci vplačevati v pokojninsko blagajno.