V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljajo zakon o socialnem podjetništvu, vendar opozarjajo na možnost zlorab. Foto: BoBo
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljajo zakon o socialnem podjetništvu, vendar opozarjajo na možnost zlorab. Foto: BoBo
Delavec
Bomo tudi v Sloveniji dobili zakon, ki bo omogočil t. i. gibanje brez šefov? Foto: MMC RTV SLO

Člani parlamentarnega odbora za delo so v četrtek sprejeli dopolnjeni predlog zakona o socialnem podjetništvu, ki bo obravnavan na plenarnem zasedanju državnega zbora. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so na novinarski konferenci predstavili stališče do omenjenega zakona in poudarili, da v tem vidijo "premik od podjetništva, ki cilje podreja konkurenčnosti, ne glede na posledice."

Semolič: Izpostavljamo solidarnost, skrb za okolje in zdravje
Kot je uvodoma dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, gre za področje, ki je "vse bolj aktualno in zahtevno, ki ima mnogo izzivov in lahko tudi pasti". Sindikati dejavno sodelujejo pri pripravi oz. opozarjajo na pomanjkljivosti, verjamejo pa, da je gre za premik na področju vrednot, kot so solidarnost, skrb za okolje in zdravje, kar sindikati tudi izpostavljajo.

"Gre za t. i. gibanje brez šefov"
"Socialno podjetništvo pomeni soupravljanje delavcev, en človek ima en glas, demokratično odločitev, kam z dobičkom, tudi omejitev glede dobička, prav tako menedžerji v podjetju ne smejo imeti več kot 4-krat višjo plačo od najslabše plačanega delavca," je pojasnila Romana Zidar s fakultete za socialno delo. Predstavila je nekaj primerov iz tujine, kot je primer tovarne keramičnih ploščic iz Argentine, ki je zaradi slabega gospodarjenja propadala, dokler se ni zgodil delavski prevzem, t. i. gibanje brez šefov, ki temelji na demokratičenmu modelu soupravljanja in kjer tudi menedžerji ne prihajajo iz profesionalnih krogov, vendar si je tovarna vseeno opomogla in celo posluje z dobičkom. Ta načela so zapisana tudi v listini socialne ekonomije, ki je nastala leta 2007.

Zidarjeva je še pojasnila, da je bila leta 2009 v Veliki Britaniji narejena raziskava v zvezi s socialnimi podjetji v Evropi, ki je pokazala, da je 56 odstotkov socialnih podjetij od začetka krize povečalo svoj dobiček, medtem ko jih je le 20 odstotkov poslovalo s slabšim dobičkom v primerjavi s časom pred krizo. Primerjava s manjšimi mikropodjetji pa je pokazala, da socialna podjetja dosegajo boljše razultate.

"Socialno podjetništvo povezuje lokalne skupnosti"
Sindikati še izpostavljajo geslo "Mislim globalno, delujem lokalno", ki v primeru socialnega podjetništva povezuje lokalne skupnosti. Goran Lukič je še opozoril, da se mora večja pozornost posvečati področju financiranja socialne ekonomije. "V tujini se puščice začenjajo obračati proti povzročiteljem finančne krize, zato bi tudi pri nas morali delovati v tej smeri," meni Lukič. Dodaja, da mora biti postavljen tudi jasen okvir, da ne pride do zlorab. "Zato svetujemo izjemno strog nadzor, ne samo glede davkov, ampak tudi na področju plačevanja davkov," je še povedal.