Odlok ministrstev za izobraževanje ter gospodarstvo in finance, sprejet 30. junija, po pisanju Primorskega dnevnika še ni bil javno objavljen. So se pa z njegovo vsebino v ponedeljek na neformalnem srečanju v Trstu seznanili člani skupnega predstavništva Slovencev v Italiji.
V šolskem letu 2024/2025 naj bi odpravili dve ravnateljstvi, v šolskem letu 2026/2027 pa še eno. Tako bi se skupno število šol s slovenskim učnim jezikom na koncu zmanjšalo na enajst.
Dežela FJK je po pisanju tržaškega dnevnika pred časom na ministrstvo za izobraževanje poslala prošnjo za pojasnilo, ali je zmanjševanje števila ravnateljstev v navzkrižju z določili za zaščito jezikovnih manjšin in mednarodnimi dogovori.

Na dejstvo, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954, je opozorila tudi stranka Slovenska skupnost. Sindikat slovenske šole pa je opozoril, da bi se moralo ministrstvo posvetovati z deželno komisijo za slovenske šole, katere mnenje je obvezujoče po zaščitnem zakonu za slovensko manjšino iz leta 2001.

Senatorka Rojc iz vrst socialdemokratov (Pd) je v zvezi z odlokom v četrtek poslala poslansko vprašanje pristojnima ministroma. V njem je poudarila, da je ukinitev šol, ki jo predvideva odlok, v nasprotju z zakonodajo. "Sploh ne ustreza veljavnim predpisom, tudi tistim, ki imajo ustavnopravno vrednost," je zapisala. Opozorila je še, da ministrstvi ob pripravi odloka nista vprašali za mnenje deželne komisije za slovenske šole, kot določa zakonodaja.

Kaj bo rekla deželna šolska komisija?

Ob tem je poudarila, da je za kakršno koli odločitev treba čim prej sklicati deželno šolsko komisijo za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki je pristojna za izdajo zavezujočega mnenja o številčnosti šol, saj se rok za sprejetje ustreznega načrta na ravni dežele izteče 30. novembra.

Kot je v sporočilu za javnost v četrtek še zapisala Rojc, so se pod njeno poslansko vprašanje podpisali kolegi iz celotne skupine Pd v senatu ter še pet senatorjev iz skupine avtonomistov.

Odzvati se nameravajo tudi drugi predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Kot piše Primorski dnevnik, bosta krovni organizaciji manjšine, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) na odlok opozorili slovenske oblasti oz. slovensko diplomacijo, deželni svetnik Marko Pisani pa načrtuje pogovor z deželno odbornico za izobraževanje Alessio Rosolen, v deželnem parlamentu pa namerava postaviti poslansko vprašanje. O dogajanju naj bi obvestili tudi institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine, ki bo zasedal 2. oktobra, še piše tržaški časopis.