Delodajalci od ministrstva še niso dobili odgovora na zahtevo s 3. decembra lani, naj ministrstvo za delo pripravi konkretne predloge sprememb zakona o delovnih razmerjih in oblikovan predlog zakona o skladu za odpravnine z ekonomskimi posledicami sprememb. "Dokler ne prejmemo zahtevanih strokovnih podlag, se sestankov delovne skupine, tako ene kot druge, ne bomo udeleževali," so Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Trgovinska zbornica Slovenije zapisali v dopisu ministrstvu.
Delodajalci: Sprememb sploh ni
Kot pravijo, njihovo ravnanje ne pomeni prekinitve socialnega dialoga ali želje po blokiranju pogajanj, saj da nujno potrebujejo spremembe zakona o delovnih razmerjih. "Ne blokiramo socialnega dialoga, vendar ni osnove za začetek dela strokovne skupine, ki bi usklajevala spremembe zakona. Sprememb namreč ni," je povedal predsednik združenja delodajalcev Jože Smole. Dodaja, da želijo imeti celotno sliko sprememb zakona, ne le nekaj členov, saj da gre za kompleksno materijo, ki se je ne da obravnavati delno.
Rebolj noče "slabe prakse" zakona o pokojninskem zavarovanju
Sestanka delovne skupine se ne bo udeležila tudi sindikalna centrala Pergam. Za Pergamovega predsednika Dušana Rebolja je pogoj za sodelovanje v delovni skupini jasna opredelitev ministrstva do posameznih sprememb in udeležba vseh socialnih partnerjev. "Vključevanje socialnih partnerjev v postopek priprave zakona že v fazi izhodišč je možno, vendar pa absolutno nasprotujemo slabi praksi, ki smo ji bili priča pri pripravi nekaterih ključnih zakonov, posebej pri zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer je splošni razpravi o izhodiščih brez konkretnih zaključkov sledilo zakonsko besedilo, za usklajevanje katerega je bilo nato premalo časa," pravi Rebolj.
Tudi ZSSS opozarja na slabe izkušnje iz pokojninske reforme
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bodo odločitev, ali se bodo udeležili sestanka, sprejeli v sredo zjutraj. "Po vsej verjetnosti se ga ne bomo," je dejal izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko, saj si po slabi izkušnji s pripravo pokojninske reforme ne želijo dopisnega dialoga. Tudi v ZSSS-ju pravijo, da bodo pogoji za tvorno delo pri novem zakonu o delovnih razmerjih izpolnjeni šele takrat, ko bodo prejeli jasne predloge ministrstva in se bodo socialnega dialoga udeležili vsi socialni partnerji.
Ministrstvo za koncept prožne varnosti
Kot so na ministrstvu zapisali v ponedeljek, so socialnim partnerjem posredovali izhodišča z naborom mogočih sprememb, ki so jih izoblikovali posamezni strokovnjaki s področja delovnega prava ali delodajalske, delojemalske in druge organizacije. Po navedbah ministrstva so se socialni partnerji zavezali, da bodo posredovali svoje predloge, pobude in morebitne komentarje, nato pa bosta delo začeli strokovni delovni skupini. Glede na dogovor, tako ministrstvo, bi morebitna interesna vprašanja, na katera bi naleteli strokovni delovni skupini, reševali na Ekonomsko-socialnem svetu.
Ministrstvo pravi, da si bo pri prenovi zakona o delovnih razmerjih v sodelovanju s socialnimi partnerji prizadevalo za dejansko uveljavitev koncepta prožne varnosti. Spremembe pa po mnenju ministrstva ne bi smele iti v smeri krčenja materialnih pravic delavcev (npr. malice). "Glede na dogovor med socialnimi partnerji ministrstvo v javnosti ne bo komentiralo posameznih predlogov in pobud, prav tako pa menimo, da je to preuranjeno tudi s strani socialnih partnerjev," so zapisali.
Dodali so, da je zdaj ključno, da delodajalci, delojemalci in ministrstvo strokovnjakom omogočijo "nemoteno delo, ko bodo znani končni predlogi in morebitna (ne)soglasja, povezana z njimi, pa da bo dovolj časa za iskanje ustreznega soglasja in širokega konsenza".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje