Okvirni mesečni zaslužek mladih je 500 evrov, kar je pod zneskom praga revščine, ki znaša 593 evrov, opozarja Simona Gros, predsednica odbora za mlade pri ZSSS-ju.

Grosova je opozorila predvsem na nedavno predstavljene rezultate raziskave Mladina 2010, ki je pokazala, da je Slovenija v Evropski uniji prva po deležu začasno zaposlenih mladih med 15. in 24. letom.

V zadnjem desetletju se je po njenih besedah delež mladih, zaposlenih za nedoločen čas, prepolovil, četrtina vseh mladih, ki redno delajo, pa dela honorarno.

Kot je še povedala, se delež mladih, ki imajo kakršno koli obliko redne zaposlitve, drastično niža, številni so tudi brezposleni diplomanti. Vsi tisti, ki so zaposleni, pa so izjemno prilagodljivi, pripravljeni tudi na delo ob večerih in koncih tedna.

Mladi niso apatični
Zgovoren podatek je tudi, da 66,4 odstotka mladih od 25. do 29. leta starosti še živi v skupnem gospodinjstvu s starši, kar ima, tako Grosova, tudi posledice za rodnost, saj se ti, ki živijo skupaj s starši, stežka odločijo za lastno družino. Seveda pa ne drži, da so mladi apatični, saj se, čeprav je politična participacija manjša, krepita protestni potencial in individualno udejstvovanje, je navedla. Slovenska mladina je vedno bolj dejavna tudi na področju prostovljstva, kjer že prekaša nemške kolege.

Nestabilne zaposlitve ne koristijo zdravju
Goran Lukič, ZZZS, je prepričan, da je situacija alarmantna. Nestabilne zaposlitve imajo po njegovih besedah tudi negativen vpliv na zdravje. Le tretjina mladih zaposlenih dela le običajnih pet delovnih dni na teden, skoraj polovica jih je bila lani prisiljena delati bolnih.

Pojavlja se "s. p.-izacija"
Lukič je opozoril tudi na to, da se je pri nas vpeljal krožen sistem zaposlovanja in odpuščanja mladih preko pogodb za določen čas. Na zavodu za zaposlovanje je največ prav takih, ki se jim je iztekla taka pogodba, je povedal. V zadnjem času se je po njegovih besedah vzorec nestabilnih delovnih razmerij pospešil, dogaja se pojav "s. p.-izacije", ko morajo prehodni delavci status spremeniti v status samostojnega podjetnika. "Potem pa se na ministrstvu za delo hvalijo, koliko ljudi se je vključilo v program pomoči pri samozaposlitvi. Sliši se lepo, a to pomeni tudi prekerno situacijo," pravi Lukič, ki opozarja, da si morajo delavci v tem primeru sami plačevati prispevke, a zgodi se lahko tudi, da plačila ne dobijo.

V vse bolj negotov položaj mladih se po njegovih besedah vpisuje tudi uveljavitev malega dela.

Glede pokojninske reforme je Lukič dejal, da si ne predstavlja, kako bi človek doživel 43 let pokojninske dobe, če pride iz izobraževalnega sistema pri starosti 26 ali 27 let. Le 19 odstotkov mladih, starih do 30 let, je namreč pozitivno odgovorilo na vprašanje, da bodo svoje delo lahko opravljali pri 60 letih.

Semolič: Zakonodaja mora ščititi delavce
Dušan Semolič, predsednik ZSSS-ja, je na novinarsko vprašanje o novostih v zakonu o delovnih razmerijh, ki predvideva še več mogočih razlogov za zaposlovanje za določen čas, dejal, da ne bodo dopustili, da se raven delavskih pravic znižuje. Bistvo delovnopravne zakodaje je namreč po njegovih besedah prav v tem, da ščiti šibkejšega, torej delavca. A vlada taktizira, svojih predlogov še ni predstavila, je povedal.