Več sto udeležencev se je zbralo na Kongresnem trgu v Ljubljani, nato so se premaknili pred ministrstvo za zdravje, je za TV Slovenija poročal novinar Žiga Bonča. Več kot 200 žensk in organizacij, ki so pripravile shod, v javnem pismu zatrjuje, da se položaj žensk v družbi slabša. S pandemijo se je povečalo "neplačano skrbstveno delo" in bistveno večji delež žensk pri skrbstvenih opravilih. Med podpisnicami pisma so Biserka Marolt Meden, Svetlana Slapšak, Nika Kovač, Lidija Jerkič in Spomenka Hribar.

Zahtevajo izobraževanje in ozaveščanje o enakosti in spolnih stereotipih. Od političnih strank zahtevajo, da polovico kandidatnih list zapolnijo z ženskami. Zahtevajo "vzpostavitev družbe brez nasilja nad vsemi ženskami in otroki". Pod zahteve so se med drugim podpisali Društvo Iskra, Sindikat Mladi plus, Transparency International Slovenia in drugi.

"Naj se sliši glas žensk"

Na številnih transparentih so pozivali na volitve 24. aprila, saj naj se čim bolj sliši glas žensk. Na shodu so poudarili tudi, da so ženske proti vojni, v podporo Ukrajini pa je bilo mogoče med drugim videti znak miru v ukrajinskih barvah.

"Skrajni čas je, da ustavimo diskriminacijo, spolno nasilje nad ženskami, da zagotovimo ustrezno reproduktivno zdravje, obvarujemo pravice do odločanja o naših telesih, oblikujemo boljšo politiko in okolje za vse ženske. Verjamemo, da je osvoboditev žensk povezana z bojem proti kapitalizmu in vsem neenakostim, ki jih ta sistem producira," je v nagovoru dejala ena od organizatork shoda Mojca Žerak. Po njenem mnenju diskriminacija žensk danes poteka na subtilen in skrit način, še vedno pa je med nami tako v javnem kot zasebnem življenju, zato zahteva, "da se v javnosti sliši in upošteva naš glas".

Zahteve so podkrepili govori žensk, ki so doživele diskriminacijo na prej omenjenih področjih. Iva van Hoek iz društva Moja mavrica je predstavila svojo izkušnjo, kako je kot istospolno usmerjena ženska v družbi pogosto označena, da še ni "našla pravega". "Če obstajam le v odnosu do moškega in za njihov užitek, sem lahko kot lezbijka videna kot seksualen objekt ali pa me sploh ni," je dejala. Skrbi jo, da ženska, ki ni podrejena moškim, nima prostora v družbi.

LGBTIQ+

O tem, da je dan žensk praznik tudi žensk LGBTIQ+, so v sporočilu pred shodom zapisali tudi v Društvu Parada ponosa. Poudarili so, da je oploditev z biomedicinsko pomočjo še vedno omogočena zgolj raznospolnim parom. "Ta preživeta omejitev lezbičnim parom in samskim osebam ne omogoča, da bi brez moškega ob sebi sprejele odločitve o svoji družini in svojem telesu," so zapisali. Prav tako bi si želeli, da bi transženske s postopki za potrditev spolne identitete na podlagi samoidentifikacije bile deležne manj diskriminacije v javnih institucijah, ki izvajajo delitev glede na binarni spol.

Koliko je v kapitalizmu vredna delavka?

V imenu sindikata trgovskih verig Lidl, Tuš in Spar je Sara Dujić s Centra za družbeno raziskovanje Cedra na shodu dejala, da se pogoji dela v trgovinah iz leta v leto slabšajo. "Delavke psihično in fizično garamo, saj vodstvo načrtno planira minimalno število zaposlenih na izmeno. Da resnično garamo, so dokaz številni bolniški dopusti," je dejala. Ob tem je dodala, da kljub napornemu delu delavke pogosto ne prejmejo niti minimalne plače, zato jim razliko do nje doplačujejo. Po njenem mnenju zaradi visokega ritma dela številnee delavke v takih pogojih ne bodo mogle dočakati upokojitve.

Pred ministrstvo za zdravje in parlament

S Kongresnega trga so se protestniki odpravili do stavbe ministrstva za zdravje, kjer so opozorili na pomen zagotovitve primerne zdravstvene oskrbe vsem ženskam. Zatem so se odpravili še na Trg republike, kjer so znova opozorili na predlagane zahteve in pozvali ženske, naj se udeležijo aprilskih državnozborskih volitev.

Ob dnevu žensk so se letos zaradi neenakopravnosti žensk v družbi protestniki zbrali že peto leto zapored, tokrat pod geslom Naj se sliši glas žensk.

Svetina: Ključno je izobraževanje

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je prepričan, da je za krepitev enakosti med spoloma nujno izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa poudarja, da vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na položaj in življenje žensk, zato se moramo letos še toliko bolj zavedati, kako pomembna je vloga žensk v družbi.

Ženske naj bodo ponosne nase

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v poslanici ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, poudarila pomen svobode in dostojanstva žensk. Ob tem je poudarila tudi situacijo, v kateri so zaradi ruskega napada na Ukrajino trenutno Ukrajinke vseh generacij, so objavili na spletni strani ministrstva.

"8. marec je mednarodni dan vseh žensk. Je dan praznovanja enakopravnosti in dosežkov žensk. Je dan praznovanja pravice žensk, da same odločajo o sebi o lastni svobodi, o svojih izbirah. Da so pri tem spoštovane, cenjene in deležne enakih izhodiščnih priložnosti kot moški," je poudarila in ženske pozvala, naj bodo ponosne nase in na poslanstva, ki jih opravljajo v svojem življenju doma in pri delu.

Dodala je, da je v današnjem času to za milijone žensk po svetu še vedno nedosegljivo, ker jim tega ne priznavajo kulturni, družbeni, politični sistemi in norme. "Milijonom žensk po svetu te temeljne pravice odvzema vojna, med zadnjimi od njih ženskam, deklicam, dekletom, ženam, mamam, babicam iz Ukrajine, iz geografsko največje države sodobnega civiliziranega evropskega kontinenta," je poudarila.

"Zaradi vsega tega milijonom žensk, ki se nam ni treba spoprijemati in živeti s tovrstnim bojem za svoje pravice in življenjske usode, želim, da za vse njih in zase na današnji 8. marec slavimo pravico do dostojanstva. Dostojanstvo lahko v sebi nosi vrlino spoštovanja, k miru, medsebojnemu sodelovanju in pogovoru usmerjene drugačnosti, drugačnega pogleda na svet, drugačnega poguma, kar nas vse lahko dela boljše, strpnejše, razumevajoče, povezovalne. Kar nas dela ženske," je sklenila.

Sorodna novica Položaj žensk v politiki: Mizoginija kot politični program

Pismo: Položaj žensk v družbi se je poslabšal

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je ob mednarodnem dnevu žensk pozval k prizadevanju za izboljšanje položaja žensk v družbi. Ta se je po njegovi oceni v senci epidemije covida-19 znatno poslabšal, saj so doživljale več bremena kot moški, je zapisal v poslanici.

"Ne gre zgolj za to, v kakšni meri smo uresničili pravice žensk do izobraževanja, zaposlovanja in dedovanja, do ženske volilne pravice ter pravice do odločanja o lastnem telesu," je poudaril. Ob tem je pojasnil, da gre za celovit odnos doživljanja pomena in vloge ženske v sodobni družbi. Ženske za povprečno nižje plačilo sodelujejo v delovnih procesih, hkrati pa še vedno pričakujemo, da so ženske v vsakem hipu razumevajoče in vdane sopotnice, prijazne in ljubeče mamice ter potrpežljive gospodinje, je dodal.

"Breme epidemije nikakor ni bilo enakomerno porazdeljeno. Po večini ste bile ve tiste, ki ste morale delo od doma usklajevati s skrbjo za otroke in njihovo šolanje. Močno izpostavljene in obremenjene so bile številne, zaposlene v kritičnih poklicih v zdravstvu, negi, šolstvu, sociali, trgovini. V obdobju zaprtja družbe pa se je, žal, povečalo tudi družinsko nasilje," je poudaril.

Opozoril je tudi, da se je na družbenih omrežjih razrasla sovražna retorika do žensk, ki po njegovih besedah sicer izhaja iz nekih drugih časov, ko je bila ženska vloga omejena zgolj na materinstvo in vodenje gospodinjstva. Zato je izrazil prepričanje, da je treba vso pozornost in energijo ob 8. marcu usmeriti v prizadevanja za izboljšanje družbenega položaja žensk.

Spomnil je še, da letos mineva 80 let od uvedbe aktivne in pasivne volilne pravice za vse polnoletne ženske, in poudaril pomen ženskega udejstvovanja v politiki. "Vstopili smo v supervolilno leto, zato si lahko ob letošnjem osmem marcu iskreno zaželimo, da bi se ženske v večjem številu odločale za aktivno vlogo v politiki in bi svojo moč v procesih odločanja izkoristile v dobro vseh prebivalcev naše Slovenije," je še dodal.

Dan žensk je tudi praznik podeželskih žena

Mednarodni dan žensk pomeni praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk, ki so med drugim vidni tudi na področju kmetijstva oziroma na podeželju. Ženske igrajo ključno vlogo tudi v kmetijstvu in z njim povezanimi panogami, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.

"Prispevek kmetic in podeželskih žena je v ospredju zlasti pri trajnostnem kmetovanju, varni oskrbi s hrano, pomembno vlogo pa imajo tudi pri zmanjševanju revščine na podeželju. Seveda pa so ženske nenadomestljiva pomoč tudi pri drugih opravilih na področju gozdarstva, lova in ribištva," so zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Guterres: Neenakost spolov je vprašanje moči

Po prepričanju generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Antonia Guterresa je neenakost spolov vprašanje moči. Potrebujemo več okoljskih ministric, žensk na vodilnih mestih v podjetjih ter predsednic držav in predsednic vlad, je pozval. "Ne moremo izstopiti iz pandemije covida-19, medtem ko nazadujemo glede enakosti spolov," je kritičen. Po njegovem mnenju je zdaj čas, da naredimo korak naprej glede pravic žensk.

Generalna skupščina ZN-a je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so namreč ženske v tekstilni industriji v New Yorku protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim plačam.