V spletni anketi, kjer so anketiranci med drugim ocenjevali tudi delo tako vodstva kot sindikatov v Triglavu, sta bili po mnenju vodstva družbe sporni vprašanji, ki sta se nanašali na komercialne popuste pri zavarovanjih. Prvo se je nanašalo na splošne regulacije komercialnih popustov pri zastopnikih, v drugem pa so avtorji ankete spraševali o občutni razliki med komercialnimi popusti, ki so na voljo zastopnikom, in popusti, ki jih ponujajo zunanji izvajalci.

"Menili smo, da delamo dobro, želeli smo namreč izvedeti, kakšno je vzdušje med zaposlenimi, kakšni so njihovi prihodki in kako zadovoljni so zastopniki na terenu," pravi predsednik Konference sindikata Zavarovalnice Triglav Mark Mandossi. Ob tem dodaja, da so anketiranci poleg uprave in vodstva v anketi ocenjevali tudi delo sindikatov. Glede spornih vprašanj pa so avtorji ankete bili prepričani, da niso poslovna skrivnost, saj so se vprašanja nanašala na širše, javnosti znane zadeve.

Tega mnenja pa niso bili v Zavarovalnici Triglav, kjer zadeve sicer podrobneje ne komentirajo zaradi "zaščite osebnih podatkov in poslovno občutljivih informacij". Še istega dne so v družbi onemogočili dostop do ankete s službenih računalnikov. Dva dni pozneje pa je prepoved opravljanja dela doletela predsednika koprske enote sindikata Mileta Zukića, zoper katerega se je tudi začel postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z očitkom, da je prav on s pošiljanjem povezave do spletne ankete članom poskrbel za razkritje poslovne skrivnosti. Ob tem velja navesti, da Zukić ni edini avtor spletne ankete, je pa pri sindikatu zadolžen za komunikacijo s člani.

Poslovna skrivnost dostopna v javnem oglasu
Razlog za začetek postopka izredne odpovedi je anketno vprašanje, ki se nanaša na razliko med komercialnim popustom pri zastopnikih in popustom pri zunanjih izvajalcih, pri čemer sta bila oba popusta navedena s konkretno številko. S tem naj bi Zukić razkril vsebino pogodb z zunanjimi izvajalci, ki so predmet poslovne skrivnosti. V Zavarovalnici so nam ob tem na naša vprašanja odgovorili, da "posredovanje poslovno občutljivih informacij nepooblaščenim osebam v skladu z zakonodajo in akti družbe ni dovoljeno. Spekter poslovne škode, ki lahko nastane pri seznanitvi nepooblaščenih oseb s tovrstnimi informacijami, je širok, poslovna škoda pa lahko nastane ne le ob nepooblaščeni seznanitvi zunanje, temveč tudi interne javnosti."

Kljub temu pa razlika med popusti pri zastopnikih in zunanjih izvajalcih ni tako skrivnostna glede na to, da je na več spletnih forumih mogoče prebrati razprave strank, kjer ugotavljajo prav to, da je zavarovanje mogoče ceneje skleniti pri zunanjem izvajalcu. Še več, pri določenem prodajalcu avtomobilov so na spletni strani oglaševali možnost 50-odstotnega popusta pri sklenitvi zavarovanja, kar je nekajkrat višji popust, kot ga imajo na voljo zastopniki Zavarovalnice Triglav.

Po naših vprašanjih spremenili oglas
Seveda je mogoča tudi interpretacija, da omenjeni prodajalec popust obračuna na svojo škodo, a ob tem ne gre prezreti, da so na spletni strani prodajalca le nekaj ur po tem, ko smo na Zavarovalnico Triglav naslovili naša vprašanja, kjer smo jih med drugim spraševali tudi o oglaševanju 50-odstotnih popustov, oglas spremenili, tako da so iz njega umaknili 50 odstotkov, preden se je po nekaj dneh ponudba znova vrnila na spletno stran.

Kljub temu je ponudba 50-odstotnega popusta ostala javno dostopna tudi v času umika s spletne strani, kar je ugotovil kolega z Vala 202, ki se zanima za zavarovanje in je s preprostim telefonskim klicem od prodajalca avtomobilov izvedel, da mu "brez problema" omogočajo sklenitev zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav s 50-odstotnim popustom.

Pritisk pred volitvami v svet delavcev?
Ker so razlike med komercialnimi popusti zastopnikov, ki so uslužbencem zavarovalnice znani, in zunanjih izvajalcev tako dostopne, je tudi odločitev za izredno odpoved sindikalnemu zaupniku na podlagi domnevno razkrite poslovne skrivnosti razburila članstvo sindikata. "Lahko rečem, da je ta odločitev na naše člane negativno vplivala. Ljudje večinoma obsojajo to, kar se dogaja," je poudaril Mandossi in dodal, da se bodo pri sindikatu o nadaljnjih korakih odločili v prihodnjih dneh.

Odgovori na vprašanje, zakaj so se pri zavarovalnici odločili za tako skrajen ukrep zoper Zukića, ki, ponovimo, ni sam avtor ankete, so deljeni. V zavarovalnici vztrajajo, da gre za ukrep zoper posredovanje poslovno občutljivih informacij nepooblaščenim osebam, medtem ko naši neimenovani sogovorniki menijo, da gre za pritisk na sindikalno delo, zlasti ob prihajajočih volitvah v svet delavcev, ki bodo jeseni in na podlagi katerih se bo izbral tudi nov delavski direktor, ki je obenem član uprave.

Triglav: S sindikati sodelujemo konstruktivno
V Zavarovalnici Triglav očitke o pritisku na sindikalno delovanje zavračajo. "Kot odgovorna in skrbna družba si nenehno prizadevamo za konstruktivno sodelovanje s sodelavci in njihovimi izvoljenimi predstavniki," so nam zapisali v odgovoru. Po drugi strani pa nekateri člani sindikata menijo, da je v zadnjih letih vodstvo družbe precej manj dovzetno za upoštevanje njihovih pobud, tudi kadar se te nanašajo na manjše spremembe. Naš sogovornik, ki je želel ostati neimenovan, pa nas je opozoril, da se s to potezo tudi stigmatizira sindikalne zaupnike, "kar se odraža tudi v tem, da se Zukićevega zagovora ni udeležil nihče izmed njegovih nadrejenih".

So se pa zato zagovora solidarnostno udeležili predstavniki Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Predstavnik sindikata Asmir Bečarević je ob tem dejal, da je napad na Zukića treba razumeti širše - kot "napoved napada na sindikalno svobodo, sindikate, sindikalne zaupnike, člane in delavce".

Anketa pokazala tudi na težave
Bečarević zato pričakuje od drugih sindikatov, da bodo stopili v bran Zukiću in od uprave Zavarovalnice Triglav zahtevali spoštovanje pravic sindikalnega delovanja. "Da je težav, s katerimi se spopadajo zaposleni in zaposlene v Zavarovalnici Triglav, kar nekaj, priča podatek, da je na vprašanje Konference sindikata ZT o strinjanju z zaostrovanjem sindikalnega boja zaradi plač, pogojev dela, odnosov znotraj podjetja itd. v okviru te iste sindikalne ankete okoli 83 odstotkov članov odgovorilo pozitivno," še dodaja Bečarević.

Na primer pa so se odzvali tudi v Delavski svetovalnici. "Ob primeru Mileta Zukića bi bilo primerno vzeti v roke Kazenski zakonik in se ustaviti pri 197. členu, ki piše o sankcioniranju šikaniranja na delovnem mestu, in 200. členu, ki piše o sankcioniranju kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic. Navsezadnje pa je dobro vzeti v roke tudi Ustavo RS in še enkrat prebrati njen 76. člen, ki govori o tem, da so ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjenje vanje svobodna," je v odzivu zapisal Goran Lukić.