Sindikalisti so pozvali k odstopu direktorja PU-ja Koper Igorja Ciperleta. Foto: BoBo
Sindikalisti so pozvali k odstopu direktorja PU-ja Koper Igorja Ciperleta. Foto: BoBo

Zahtevajo, da prevzame objektivno odgovornost, saj menijo, da je tudi njegovo vodenje pripeljalo do tragične smrti policista, ki je pred kratkim storil samomor. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Andrej Jurič je imenoval delovno skupino, ki bo opravila razgovore z zaposlenimi na Policijski postaji Koper, da bi tako ugotovili stanje v enoti, je za Radio Slovenija poročala Tjaša Škamperle.

Policist je sindikat pisno obvestil, da je krivda za njegovo izgorelost in stisko, ki sta vodili v samomor, izključno na strani delodajalca. V sindikatu pravijo, da so se prvič spoprijeli s situacijo, da je pokojni pred smrtjo jasno nakazal razloge za svoje dejanje. Predsednik območnega sindikata Marko Jakac: "Iz obvestila pokojnega je razbrati razloge in okoliščine, ki vzbujajo sum, da je bil pokojni v okolju, kjer je delal, žrtev kaznivih dejanj."

Specializiranemu državnemu tožilstvu so naznanili sum storitve kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu. To je bilo, tako pravijo v sindikatu, povezano z zaostanki, ti pa z organizacijsko strukturo. Na to je pokojni policist opozarjal prej, razmere so bile znane tudi direktorju policijske uprave Igorju Ciperletu, a da kot odgovorni ni storili ničesar, da bi ta dejanja preprečil in sankcioniral, je prepričan sindikat.

Delovna skupina bo preverila stanje

V. d. direktorja Generalne policijske uprave Jurič je odredil imenovanje delovne skupine, ki bo opravila razgovore z zaposlenimi na koprski postaji, da bi ugotovili stanje in nato sprejeli ustrezne odločitve. V sindikatu pravijo, da ne bodo privolili v to, da bo v tem primeru kot krivec ostala "institucija", zato zahtevajo prevzem odgovornosti. Pišejo pa tudi o tem, da je prišel policijski sistem na rob propada tudi zaradi nekompetentnih in nestrokovnih posameznikov na vodstvenih mestih.

Ciperle se v odzivu od očitkov glede šikaniranja in mobinga distancira. Pripravljenih je več ukrepov za izboljšanje organizacije dela, iščejo se konkretne rešitve za pomoč preobremenjenim sodelavcem, je zapisal. Odstopiti, kot kaže, ne namerava.

Na policiji prizadevanja za boljši položaj policistov

Ob smrti enega od policistov, ki je krivdo za svojo izgorelost pripisal delodajalcu, na policiji zagotavljajo, da si ves čas prizadevajo, da so pravice uslužbencev policije kar najbolj zaščitene. Na notranjem ministrstvu poudarjajo, da si prizadevajo za čim boljše pogoje za delo policistov in se trudijo izboljšati njihov položaj.

Kot so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), želijo z nakupom nove opreme, zaščitnih sredstev, osebne varovalne opreme, prevoznih sredstev in drugih tehničnih sredstev modernizirati policijo in ji dati orodje za njeno učinkovito delo.

Ob tem so dodali, da si zelo prizadevajo za izboljšanje položaja zaposlenih v policiji. Trenutno potekajo pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za policiste, s katerimi urejajo karierni sistem v policiji. Zaradi velikega obsega nalog pa je bila sprejeta odločitev, da (vsaj še) do konca leta nadaljujejo izvajanje projekta Varovanje schengenske meje EU-ja in obvladovanje problematike ilegalnih migracij, za katerega je vlada že zagotovila dodatna sredstva v vrednosti 1,25 milijona evrov mesečno. Poudarjajo tudi, da so zvišali plačilo pomožnim policistom. "Na ministrstvu zagovarjamo konstruktivno sodelovanje in odprt dialog z reprezentativnima sindikatoma. Ta vseskozi poteka," so še dodali.

"Policijski poklic je zahteven"

Na Generalni policijski upravi so danes za STA pojasnili še, da si ves čas prizadevajo, da so pravice uslužbencev policije kar najbolj zaščitene. "Policijski poklic je bil vedno – in v današnjem obdobju še posebej – zahteven, ko so policisti dodatno obremenjeni tudi zaradi nalog, povezanih z zajezitvijo epidemije. Vseeno pa ocenjujemo, da je organizacijska klima v policijskih enotah dobra," so ocenili. Kot so navedli, so letos do konca septembra v policiji obravnavali štiri primere domnevnega trpinčenja na delovnem mestu, še trije so v obravnavi, kot tudi en primer domnevnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. V nobenem od štirih primerov, ki so že končani, trpinčenja niso ugotovili.

Pri tem so opozorili, da na notranjem ministrstvu deluje delovna skupina svetovalk in svetovalcev za pomoč in informiranje o ukrepih za zagotovitev varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, ki je letos pomagala in informirala v 15 primerih, leto prej pa v 34 primerih.

Prav tako sprejemajo tudi prijave glede domnevnega šikaniranja na delovnem mestu in kršitev temeljnih pravic delavcev. Če z notranjo preiskavo ugotovijo sum storitve kaznivega ravnanja, pa uvedejo ali predlagajo uvedbo postopka pred pristojnimi organi ter sprejmejo ukrepe za vzpostavitev notranje varnosti, so še zapisali. Iz tabele, ki so jo priložili, pa je razvidno, da so od leta 2010 v posameznem letu zaznali največ tri dogodke, ko je bil prijavljen sum šikaniranja na delovnem mestu.

Sistem psihološke pomoči

Sicer pa podatkov o tem, koliko odsotnosti z dela je na račun izgorelosti, ne vodijo posebej, saj "bolniške odsotnosti vodijo v skladu z veljavnimi predpisi". So pa dodali, da se zavedajo tega pojava, zato redno izvajajo preventivne zdravstvene preglede. Če v pregledih zaznajo sume ali znake izgorelosti, so ti javni uslužbenci deležni posebne obravnave pri psihologu z namenom svetovanja in pomoči.

Na policiji so poudarili, da imajo vzpostavljen sistem psihološke pomoči in zaupnikov. Od konca leta 2009 imajo vzpostavljeno 24-urno interventno psihološko pomoč, ki jo izvajajo psihologi, zaposleni na policiji in na notranjem ministrstvu. Psiholog je v pripravljenosti 24 ur dnevno vse dni v letu. Leta 2010 pa so dodatno ustanovili še mrežo policijskih zaupnikov (t. i. peer support).