Dve leti trajajoča epidemija covida-19 je nastavila ogledalo in prikazala pravo podobo našega zdravstva. To bo po koncu epidemije, če ne bo potrebnih takojšnjih korenitih sprememb in ob vse daljših čakalnih dobah, vse manj javno, so prepričani v Fidesu, kjer dodajajo, da si pred tem ni več mogoče zatiskati oči.

Zahteve in potrebe slovenskega javnega zdravstva rastejo hitreje od razpoložljivega števila zdravnikov. Ob siceršnjem pomanjkanju zdravnikov je treba narediti vse, da v sistemu ne le obdržimo, temveč dolgoročno privabimo nujno potrebne kadre. Da se približamo evropskemu povprečju, potrebujemo najmanj 1000 dodatnih zdravnikov, ocenjujejo v Fidesu.

Ob tem so navedli, da ima Avstrija 5,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, Nemčija 4,4, Slovenija pa le 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, s čimer za 15 odstotkov zaostaja za povprečjem EU-ja, ki znaša 3,9. Opozarjajo, da so javni zdravstveni zavodi postali nekonkurenčni zasebnim izvajalcem in ponudbam držav iz bližnje soseščine, kamor odhajajo tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva.

"Za nastalo situacijo nismo odgovorni zdravniki, temveč politika, ki ni zagrizla v kislo jabolko potrebnih reformnih ukrepov in državljankam in državljanom nalila čistega vina glede prihodnosti javnega zdravstvenega sistema. Žal pa smo prav zdravniki vsa leta strelovod nezadovoljstva, ki se stopnjuje in prehaja že do izbruhov sovražnosti," so opozorili.

Kot so še navedli, se zavedajo, da je za učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem potrebna celovita zdravstvena reforma in radikalne strukturne spremembe na segmentih financiranja, organizacije in upravljanja. "To je velik kratkoročni in srednjeročni izziv, pri katerem smo zdravniki kot partnerji pripravljeni tvorno sodelovati," so zapisali ob izredni letni konferenci Fidesa, ki zahteva takojšnjo uresničitev desetega protikoronskega zakona in dokončanje novega sistemskega zakona o plačah v zdravstvu.

To je po navedbah Fidesa prvi od potrebnih korakov, če želimo v sistemu obdržati vrhunske strokovnjake in mlade zdravnike. "Trenutni plačni sistem tega ne omogoča in postopoma razgrajuje javno zdravstvo," so še opozorili pri Fidesu, ki se zavzema za ohranitev dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema.

Kot je znano, se z novim zakonom za blažitev posledic covida-19 (PKP 10) zvišuje zgornja meja uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Ti bodo ob uveljavitvi zakona do konca leta 2022 lahko uvrščeni do 63. plačnega razreda, kar je šest več kot zdaj. V delu opozicije so zato opozorili, da določba pomeni zvišanje plač zgolj za že zdaj najbolje plačane zdravnike, ob čemer spregledani ostajajo mladi zdravniki in drugi zdravstveni delavci. V nekaterih sindikalnih centralah sicer napovedujejo vložitev zahteve za ustavno presojo dela zakona, ki zvišuje plače zdravnikom.