V sindikatu so namreč prepričani, da univerzitetna in fakultetna vodstva vlogo "kriznih menedžerjev", v katero jih sili varčevanje, v veliki meri sprejemajo. Tako med drugim odstavljajo honorarne sodelavce, zaposlenim pa "protizakonito odtegujejo plačilo za že opravljeno delo".

Šibek odziv na vladne varčevalne ukrepe od univerzitetnih in fakultetnih vodstev v sindikatu vidijo v zasebnih interesih, saj "nasprotujejo zasebnim univerzam, sami pa postavljajo kratkoročno donosna podjetja, zvišujejo šolnine za doktorski študij in prirejajo komercialne večerne tečaje, ki so pod ravnjo delavskih univerz".

Zato so na sindikatu poslali javno pismo visokošolski skupnosti, s katero njene člane pozivajo k uporu "samovolji politike in akademskih klik". V sindikatu namreč menijo, da lahko univerze obvarujejo samo zaposleni in študenti, ki bi zato morali zahtevati večji vpliv pri njihovem delovanju.

Sicer pa se je sindikat v javnem pozivu dotaknil tudi napovedane spremembe v visokem šolstvu, kjer so pozdravili odločitev kolegija predsednika državnega zbora, ki je umaknilo novelo zakona o visokem šolstvu v redni postopek. Toda na drugi strani je vlada, tako sindikat, pripravila s predlogom proračuna najhujši napad na visoko šolstvo do zdaj, saj ta predvideva znižanje financiranja javnega visokega šolstva še za dodatnih osem odstotkov.

V ponedeljek bo v državnem zboru sicer potekala prva javna predstavitev mnenj glede sprememb zakona o visokem šolstvu. Parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino s predstavitvijo skuša pridobiti stališča strokovne javnosti pred nadaljnjo obravnavo predloga na odboru.