Obramboslovec je za MMC povedal, da o mednarodnih misijah lahko odloča vlada samostojno.

Predsednik sindikata Gvido Novak je v pismu Danilu Türku zapisal, da bi bila za sodelovanje v ofenzivnih bojnih nalogah slovenskih vojakov v Afganistanu potrebna potrditev v državnem zboru. Odločitev o uporabi vojske brez razglašenega vojnega stanja bi moral namreč na predlog vlade ali samostojno sprejeti DZ, je dejal Novak, a tega en teden pred odhodom vojakov v Afganistan še ni storil. Opozoril je, da ofenzivne uporabe vojske brez nacionalnih omejitev ni zanikal niti polkovnik Vojteh Mihevc, predvideni poveljnik 14. kontingenta ISAF Slovenske vojske.

Obramboslovec Klemen Grošelj je za MMC pojasnil, da to ne drži in da o napotitvah na mednarodne operacije odloča vlada, soglasje državnega zbora pa pri tem ni potrebno. Zakon o obrambi ali ustava pa tudi ne ločujeta med ofenzivnim ali defenzivnim delovanjem. Prvi govori le o razglasitvi vojnega stanja ob neposrednem napadu na državo.

Grošelj meni, da stanje v državi ali njeni okolici tega danes ne zahteva in da dejavnosti v Afganistanu ne moremo umestiti v kontekst tega zakona. Je pa priznal, da je vprašanje uporabe Slovenske vojske v tujini v operacijah, kjer je sila uporabljena zunaj okvira samoobrambe nedorečena, zato bi bilo smiselno razmisliti o nadgradnji ali prenovi zakona o obrambi, da do nejasnosti o tem, kdo je pristojen za potrditev misije, ne bi prihajalo.

Kaj za slovenske vojake pomeni umik nacionalnih omejitev?
Umik nacionalne omejitve za misijo v Afganistanu za vojake v praksi pomeni, da bi pripadniki SV-ja lahko opravljali vse naloge, ki jih izvaja misija ISAF-a, pri čemer gre za sodelovanje v ofenzivnih operacijah, kakršne potekajo na jugu Afganistana.

Če bodo pripadniki Slovenske vojske napadeni, se bodo tudi branili v skladu z določili mandata in pravili uporabe sile, tako kot vsi drugi vojaki v mednarodnih operacijah in misijah, pojasnjuje Grošelj. Prepričan je, da bo vlada kljub temu še vedno spremljala delovanje Slovenske vojske v Afganistanu in da njihovo delovanje ne bo povsem brez omejitev.

Iz mirovne misije v ofenzivno delovanje brez nacionalnih omejitev
Novak poudarja, da misija v Afganistanu ne bo več mirovna misija stabilizacijskega in defenzivnega bojnega delovanja, kot je to veljalo od spomladi leta 2004, ampak bo misija ofenzivnega delovanja, ki ga vojaška doktrina opredeljuje kot vrsto delovanja s ciljem poraziti sovražnika z vsiljevanjem poveljnikove volje in uporabo osredotočene bojne moči.

Ker državni zbor ni sprejel ustreznih odločitev, ki bi odpravila nacionalne omejitve za pripadnike Slovenske vojske na mednarodnih misijah, v sindikatu menijo, da napotitev 14. kontingenta ISAF-a ob trenutno veljavnih predpisih in do danes sprejetih odločitvah predstavlja zavestno kršenje nacionalnih omejitev za pripadnike Slovenske vojske.

Sindikat predsednika države tako poziva, naj na podlagi tretjega odstavka 92. člena Ustave s sprejetjem ustrezne odločitve o zaščiti pripadnikov Slovenske vojske pred izvajanjem nalog, na katere vojake po mnenju sindikata nezakonito in protiustavno pošilja vlada, zaščiti pripadnike Slovenske vojske pred načrtnim in zavestnim izvajanjem kaznivih dejanj pri opravljanju vojaške službe.

Ali je misija mirovna, ni odvisno od nacionalnih omejitev, ampak od mandata
Na vprašaje, ali lahko v luči odprave nacionalne omejitve država napotitev vojakov v Afganistan še vedno označuje kot mirovno misijo, pa je Grošelj odgovoril, da to, ali je operacija mirovna ali ne, ni odvisno od nacionalnih omejitev, ampak od same operacije, ki je določena z mandatom ter s pravili uporabe sile oziroma okolja, v katerem poteka.

"Običajno ločujemo mandate, kjer se mir vsiljuje (primer BiH, Kosovo, DR Kongo ...), in mandate, kjer se ločujejo sprte strani oziroma podpira lokalne strukture, pri iskanju ali vzpostavitvi miru (primer Ciper, Kambodža, Namibija ...)." Politika ob tem zelo rada uporablja pojem mirovna misija, saj je to zaradi sodelovanja lastnih oboroženih sil sprejemljivejše v javnosti, a na samo operacijo nima bistvenega vpliva, je še dejal Grošelj.