Prvi odzivi na predstavljene ukrepe pa niso obetavni. Najglasnejši kritiki so znova sindikati, pomisleke pa imajo tudi delodajalci. Sindikati so tako do reform, zlasti do pokojninske, in do ideje o ukinitvi usklajevanja rasti plač z inflacijo tudi tokrat ostri, sta za TV Dnevnik poročali Vesna Deržek in Anja Huš.

"Treba je pogledati, za kaj gre"
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič o ukrepih tako meni: "Namreč že sam ta poskus, da bi država posegala v sistem kolektivnih pogodb, je unikum. Tega do sedaj ni bilo. To je prepuščeno socialnim partnerjem."

"Ne želim kar takoj napovedovati kakšne stavke ali kaj podobnega, treba je pogledati, za kaj gre. Ne verjamem pa, da bi v javnem sektorju obstajala pripravljenost za to, da bi se odrekali dlje od tega, česar smo se odrekli do zdaj," pa pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

"Slovenija je dobre strategije že imela"
Delodajalci pa so prepričani, da so zaveze v veliki meri posnetek nacionalnega reformnega programa, ki ga podpirajo. Opozarjajo pa, da v ukrepih ni predvidene prenove zakona o delovnih razmerjih, izenačitev vseh vrst dela pri plačevanju prispevkov pa pomeni večji strošek dela. Svežnju ukrepov manjka jasna zaveza, kdo, kdaj in kako bo ukrepe izvajal, menijo delodajalci.

Pravijo, da je Slovenija dobre strategije že imela, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek pa ob tem poudarja: "A se vendarle zaradi veliko razlogov tega te strategije niso izvajale. To je tudi razlog, zakaj smo v krizi padli bistveno globlje kot vse ostale članice Evropske unije."

DZ ima čas do junija
Sindikati in delodajalci se bodo o zavezah pogajali, a vsak iz povsem drugačnih razlogov. Delodajalci pravijo, da jih k temu vodijo slabe izkušnje z lastno valuto in inflacijo. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je prepričan, da si moramo prizadevati za stabilen evro in se temu vsi tudi podrediti.

Sindikati pa opozarjajo, da no na seje ekonomsko-socialnega sveta očitno treba povabiti vodilne na vlaku. Milan Utroša iz ZSSS-ja je dejal, da bi na sejo ESS-ja povabil francoskega predsednika Nikolasa Sarkozyja in nemško kanclerko Angelo Merkel, "saj pri vsaki vsebinskih svari, o kateri se srečamo doma, gospod Pahor prenaša samo tisto, kar je slišal pri njih", je pojasnil.

Državni zbor mora sveženj ukrepov potrditi do junija, vsi pa morajo biti uveljavljeni v enem letu.