Minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki se je udeležil začetka sestanka, je dopoldne v izjavi novinarjem pojasnil, da želijo na vladni strani s predlaganimi spremembami uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence jasno razmejiti nagrajevanje iz naslova opravljanja rednih delovnih nalog in nagrajevanje iz naslova posebnih vladnih projektov.

Določili bi, da je v prvem primeru mogoče prejeti največ 20 odstotkov osnovne plače, v drugem primeru, v primeru projektov, pa največ 30 odstotkov, pri čemer se nagrajevanje iz teh dveh naslovov ne bi izključevalo. "Tisti, ki bi bili čezmerno obremenjeni zaradi številnih dodatnih delovnih nalog, ki jih bodo opravljali zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa, bi lahko iz obeh naslovov skupaj prejeli največ 50 odstotkov osnovne plače," je pojasnil minister.

Takšno nagrajevanje po njegovih besedah omogoča že zdaj veljavna uredba, a je zaradi nejasne dikcije pri delodajalcih prihajalo do različnih interpretacij ter posledično v praksi do neenakega pristopa ob istih pravnih podlagah. Poleg tega pa želijo, je dodal, odpraviti tudi neutemeljeno razlikovanje glede tovrstnega nagrajevanja med direktorji in drugimi javnimi uslužbenci. "Ne vidimo utemeljenega temelja za razlikovanje med direktorji in drugimi javnimi uslužbenci," je dejal. Verjamejo pa tudi, da bodo s tem prispevali k še boljšim rezultatom poslovodnih organov v javnem sektorju, je dodal.

Pri tem je minister opozoril na anomalije v veljavnem plačnem sistemu, ko imajo v posameznih primerih direktorji nižje plače od njihovih podrejenih sodelavcev. V ilustracijo je navedel komentar ene od predstavnic sindikatov, da ima v njihovem javnem zavodu od skupno 67 zaposlenih 14 višjo plačo od direktorice, štiri pa enako.

Sindikati so po njegovih navedbah predlog komentirali v smislu, da gre za poviševanje plač, a so hkrati priznavali, da je ta neenakost problem, vprašanje pa da bi morali celoviteje nasloviti ne "z zviševanjem deleža za variabilno nagrajevanje, temveč z dvigom osnovnih plač oz. popravo teh razmerij".

Problematika ocenjevanja in izplačevanja redne delovne uspešnosti

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je po usklajevanjih dejal, da spremembe uredbe nimajo njihovega soglasja. Predlagali so, da se opravi celovita razprava o plačah direktorjev. Pričakujejo pa, da bo, kot je bila praksa doslej, vlada predpise s področja plač v javnem sektorju uskladila s sindikati.

Tema današnjih usklajevanj je bila tudi problematika ocenjevanja in izplačevanja redne delovne uspešnosti. Kot pravi minister, so želeli spodbuditi sindikalno stran k čim prejšnji spremembi veljavne ureditve na tem področju. Redna delovna uspešnost se je namreč po več kot 11 letih neizplačevanja zaradi varčevalnih ukrepov začela izplačevati s 1. julijem, pri čemer pa, tako minister, z učinki tovrstnega nagrajevanja niso zadovoljni ne delodajalci ne zaposleni.

Kot je dejal, si želijo, da bi delo nadaljevala delovna skupina, ki je bila v začetku leta ustanovljena z namenom spremembe veljavne ureditve tovrstnega nagrajevanja, a je bilo njeno delo zaradi odstopa prejšnje vlade prekinjeno. Počivavšek je po sestanku pojasnil, da so ustanovili dve delovni skupini, ena se bo ukvarjala s tehničnimi težavami, ki so pri izplačevanju te delovne uspešnosti, druga z vsebinskim delom.

Zamude pri izplačevanju dodatkov za delo med epidemijo

Sicer pa so se danes seznanili tudi z delom delovne skupine, ki pripravlja analizo o izplačevanju dodatkov za delo v času epidemije v spomladanskem času. Sindikati so bili glede izplačevanja teh dodatkov zelo kritični in prav je, da temeljita analiza objektivno pokaže, kaj se je glede teh dodatkov dejansko zgodilo v praksi, je poudaril minister Koritnik.

Počivavšek pa je povedal, da so danes govorili tudi o tem, da bo verjetno potrebna še ena podobna analiza tudi po drugem valu epidemije. Na sindikalni strani so po njegovih besedah pozvali vlado, da naj se zagotovi likvidnost zavodov, da bodo lahko dodatke zaposlenim izplačevali tekoče. Dobivajo namreč informacije, da utegne prihajati do zamud, tudi večmesečnih, kar je zanje nesprejemljivo.

Sindikati so želeli obravnavati tudi časovnico usklajevanj za realizacijo zavez iz stavkovnih sporazumov. Počivavšek ugotavlja, da se vladna stran v tem delu na neki način izmika svojim obveznostim. Dejavnosti je treba začeti takoj in zadeve realizirati, je poudaril. Kot primer je navedel pogajanja o normativnih delih kolektivnih pogodb ter standarde in normative v zdravstvu.