Gostje so v oddaji Pogledi Slovenije razpravljali o vladnih varčevalnih ukrepih in posledicah, ki jih bodo ti imeli za življenje ljudi.

"Prišli smo do konca 'špage' in treba je nekaj narediti, da se ne bi zgodil grški scenarij," je prepričan Radovan Žerjav (SLS). Vladna stran, ki jo je zastopal tudi minister Andrej Vizjak (SDS), namreč trdi, da so na mizi le predlogi, ter sindikate vabi, da predlagajo svoje in najdejo kompromise. Pri tem poudarja, da je treba odločitve sprejeti v petih dneh, sicer lahko sledijo sankcije.

Branimir Štrukelj (SVIZ) opozarja, da je pet dni premalo časa za sprejetje ustreznih rešitev. V zniževanje plač v javnem sektorju (predlog stoji na številki 15 odstotkov) ne bodo privolili, pa tudi o regresu se ne nameravajo pogovarjati. Štrukelj je Vizjaka spomnil na neustreznost trditve, da javni uslužbenci niso ničesar prispevali, saj imajo že dve leti zamrznjene plače. Štrukelj je prepričan, da vlada posega v srednji razred in popušča bogatim.

Pet dni je premalo za konstruktivne predloge (in dogovore)
Da je pet dni premalo časa za konstruktivne dogovore, dodaja tudi Jelka Mlakar iz sindikata medicinskih sester. "To je vzemi ali pusti. Tako ne gre," je dejala in opozorila, da so bile medicinske sestre med tistimi, pri katerih izravnav sploh še ni.

Kriza ni nastopila včeraj
Ivan Jani Ulaga z OZS-ja se čudi odzivom, saj "kriza ni nastopila včeraj". Dodal je, da so delodajalci začeli krčenje in varčevanje pri plačah že leta 2008. Nismo otok v Evropi, da bi nas kriza nenadoma presenetila, je dejal. Vreča je prazna, je dejal in opozoril, da so se v zadnjem času zaprla številna mala podjetja.

Bratušek: Opozarjala že v času, ko je denar še bil
Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) je opozorila na različnost interpretiranja številk dolga in hkrati dodala, da vlada svojih izračunov ni predstavila strankam, ampak da so vse izvedeli iz medijev. Na očitek, da je v času prejšnje vlade vodila direktorat za proračun, pa je dejala, da je opozarjala že prejšnjo Janševo vlado, ko je zmanjševala davke, da bi morala znižati tudi pravice. Tako bi imeli privarčevani denar, je poudarila Bratuškova.

Kot napačno je označila namero po zniževanju na odhodkovni strani in opozorila, da se s tem znižujejo tudi prihodki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Dodala je, da se bo v primeru vladnih ukrepov zniževala tudi poraba, rezultat pa bo še slabše stanje.

Na življenje ne moremo gledati le iz bonitetnih hiš
Dušan Semolič (ZSSS) je izpostavil znižanje davka na dobiček, kar je Andrej Vizjak zavrnil z argumentom, da je šlo za spodbujanje investicij. Semolič pa je prepričan, "da gre za toleranco do kapitala in dobička, medtem ko upokojenci živijo vedno težje". "Za upokojenca je življenje s 600 evri težko. Na življenje je treba gledati konkretno in ne le iz bonitetnih hiš," je opozoril Semolič.

Žerjav je razmišljanje sindikatov in opozicije večkrat označil za populizem ter poudaril, da bodo ukrepi selektivni, kar po njegovem mnenju pomeni, da se najšibkejšim ne bo jemalo.

Matevž Frangež (SD) je spomnil na sistemske rešitve, ki jih je predlagala Pahorjeva vlada (pokojninska in druge reforme), ki so nato propadle. Prepričan je, da bi bilo s sprejetimi reformami lažje in da so sistemske rešitve tiste, ki vodijo k izboljšanju stanja.

So to alternativne rešitve?
Med vrsto alternativnih ukrepov, o katerih so še govorili gostje, so predlog za dve odstotni točki višji DDV, ki je projekt Pozitivne Slovenije in ga vladna stran zavrača kot neustreznega, ter predlogi ZSSS-ja. Ta med drugim predlaga uvedbo novega davčnega razreda za najbogatejše (mejo bi postavili pri 60 tisoč evrih), višje davke na dividende in cerkvene nepremičnine ter drugo.

Branimir Štrukelj, ki je v oddaji sodeloval v času sindikalnih pogajanj z vlado, je še dejal, da med vsemi ukrepi ni niti enega, ki bi obremenil bogate. "To je simptom," je dejal Štrukelj. Po drugi strani pa je dala vlada na mizo 20 predlogov, ki "znižujejo kakovost življenja". Dodal je, da je treba začeti iskati pravične rešitve, saj te, ki so na voljo, to niso.