Tako se je v stavkovni odbor že preimenoval glavni odbor sindikata Sviz, ki je največji sindikat v javnem sektorju, glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je ob tem dodal, da je odgovornost za propad pogajanj v celoti na strani vlade. Zaradi vladnih ravnanj so se, tako Štrukelj, nenehno zapletali v neke "iracionalne spore."
Zadnji spor je nastal, ko je vlada zagotovilo, da bo spreminjanje plačnega sistema potekalo v soglasju s sindikati, pogojevala s sprejetjem vladnega predloga za odpravo varčevalnih ukrepov. Tega pa sindikati niso mogli sprejeti, saj po vladnem predlogu zaposleni ne prejmejo ničesar, razen povišanega regresa za zaposlene v višjih plačnih razredih.
Preoblikovanje še ne pomeni napovedi stavke
"Danes smo naredili prvi korak in storili bomo vse, da bomo vladi preprečili zdrs v neko vzhodnoevropsko avtoritarnost, ki se nakazuje skozi to namero vlade, da bi enostransko sprejemala plačni zakon," je dejal po odločitvi glavnega odbora Sviz. Pri tem je pojasnil, da preoblikovanje v stavkovne odbore ta trenutek še ne pomeni napovedi stavke, ampak gre za sporočilo vladi, da bo vsak njen korak v smer enostranskih ukrepov pri sindikatih sprožil odziv z zaostrovanjem.
Štrukelj je še pojasnil, da vlado do konca leta vežejo trdni dogovori. S prihodnjim letom pa bi, če ni drugačnega dogovora, morala vsem javnim uslužbencem izplačati polni regres, polno pokojninsko premijo in se z njimi pogajati o masi za delovno uspešnost ter o uskladitvi plač z inflacijo. Ker vlada pravi, da za to ni denarja, bo verjetno pripravljala enostranske ukrepe, domneva Štrukelj.
Kar bo dosegel Fides, pričakuje celotni javni sektor
Za zakon o ukrepih v javnem sektorju v letu 2017, ki je že vložen v parlamentarni postopek in ga bo v četrtek obravnaval odbor za notranje zadeve, pa je Štrukelj dejal, da bi glede na zavezo, ki jo je dala vlada, moral doživeti negativno glasovanje v parlamentu oz. se njegova obravnava ne bi smela nadaljevati. Če bo sprejeta enostranska odločitev, pa Štrukelj navaja, da je glede na zaveze vlade iztožljiva na sodišču.
Štrukelj se je dotaknil tudi zdravniške stavke in kolegom zdravnikom zaželel, da jo izpeljejo v dobro zdravniškega ceha. Vendar je poudaril, da zdravniška stavka odpira vprašanje primerljivih vrhunskih poklicev tudi v drugih delih javnega sektorja, v kulturi, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti. "Vsak premik, ki bi bil dosežen, bo seveda rezultiral v enaki zahtevi pri teh delovnih mestih," je napovedal.
Cerar: Sindikati morajo razumeti omejitve
Propadla pogajanja je komentiral tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je dejal, da je vlada naredila "zelo veliko." Po Cerarjevih navedbah je vlada že dosedaj za plače v javnem sektorju namenila 200 milijonov evrov več, v prihodnjem letu pa bo namenila še dodatnih 100 milijonov, kar je "procentualno dvakrat večje povečanje od gospodarske rasti."
"Od leta 2008 do danes jim ni bilo nikoli toliko dano. Nikoli ni bilo toliko tudi konstruktivnih razprav. Mislim, da smo prišli do tiste točke, ko bodo morali tudi oni pokazati, da razumejo neke javno-finančne omejitve, ki jih žal ne smemo prekoračiti, da bomo državo peljali zdravo naprej," je v odzivu na zadnjo zaostritev med sindikati in vlado dejal predsednik vlade.
Stavkovni odbori tudi drugje
Stavkovni odbor so oblikovali tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije, je sporočil predsednik sindikata Aleksander Ogrizek. Kot je dejal za MMC, so to odločitev sprejeli zato, ker ima slovenski poklicni gasilec danes za 200 evrov nižjo plačo, kot jo je imel leta 2012. Odločitve o oblikovanju stavkovnih odborov pa v prihodnjih dneh pričakujejo tudi v sindikatih znotraj konfederacije sindikatov Pergam.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje