Že pred začetkom pogajanj je minister za delo Andrej Vizjak ocenil, da bo za sindikate najbolj pereča tema obravnavanje začasnih in občasnih del, pri čemer je upal, da bodo nekateri sindikati njegov predlog vendarle podprli. Kljub neenotnosti sindikatov pa so vsi vendarle enotni pri stališču, da je treba prekerne oblike dela urediti s posebnim zakonom.

Strah pred socialnim dampingom
Čeprav je Vizjak zaradi sindikalnega nasprotovanja uvedbi začasnih del podal nov predlog, po katerem bi jih vzpostavili le za obdobje dveh let, nato pa na podlagi ocene učinkov odločili, kako naprej, sindikatov njegov kompromisni predlog ni prepričal.

Izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko je na podlagi posledic malega dela v Nemčiji prepričan, da začasna in občasna dela pri brezposelnih "nimajo kaj iskati". Sicer je Zorko že pred začetkom pogajanj dejal, da zavračajo začasna sela pri brezposelnih in upokojencih. "Ko enkrat odpreš vrata za prekerno zaposlitev, kot je začasno delo, je ta vrata nemogoče spet zapreti. Izkušnje iz Nemčije kažejo, da obseg teh del samo raste, število rednih delovnih mest pa pada," je izpostavil.

Tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek nad predlogom Vizjaka ni bil navdušen. Čeprav priznava, da bi imela začasna in občasna dela za določene ljudi kratkoročno tudi pozitivne učinke, pa kljub temu ostaja bojazen, da bi ta dela privedla do še večje segmentacije na trgu dela in socialnega dampinga oziroma zniževanja cene dela.

Delodajalci se ne strinjajo s sindikati
Zaradi nasprotovanja sindikatov so socialni partnerji začasno prestavili razpravo o začasnih in občasnih delih, kar je razočaralo delodajalce. Ti so že pred začetkom pogajanj izpostavili, da je vsakršna ureditev na tem področju dobrodošla, saj je stanje zdaj zelo slabo.

Tako je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga dejal, da je pomislekov na sindikalni strani preveč, kar kažejo tudi izkušnje iz drugih držav. Po mnenju Ulage bi bila uvedba tovrstnih del za gospodarstvo zelo pomembna. Podobno meni tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, ki je dejal, da bi brezposelni z opravljanjem teh del ohranjali "delovno temperaturo", pri čemer pa je dodal še, da se zaveda mogočih zlorab.

Pogajalci so se dotaknili tudi drugih točk dnevnega reda, niso pa zaprli nobenega izmed odprtih vprašanj. Pogajanja se bodo zaradi praznikov nadaljevala novembra.

Informacijsko pooblaščenko skrbi zakon o trgu dela
Na drugi strani pa se je ob Vizjakove reforme trga dela obregnila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. V predlaganem zakonu o trgu dela jo namreč moti, da lahko ministrstvo pridobiva osebne podatke. Po mnenju pooblaščenke je to nepotrebno, namen tega pa nejasen.

Ob tem je Pirc Musarjeva dejala tudi, da je praksa vlade, ki predloge zakonov s področja varstva osebnih podatkov pošilja v parlament brez njenega predhodnega mnenja, skrb vzbujajoča. Zakon bi namreč po njenem mnenju povzročil uvedbo enotne zbirke vseh osebnih podatkov z izgovorom razbremenitve upravljavcev evidenc. To pa je po mnenju pooblaščenke le pretveza za vzpostavitev osrednjega sistema za zbiranje in posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc.