Če bi dozdajšnje vlade spoštovale zavezo iz dogovora s sindikati javnega sektorja iz leta 2018, v skladu s katero bi morale zagotoviti sredstva za povišane stroške dela, ki izvirajo iz omenjenega dogovora, se zavod ne bi znašel v takšnem položaju, opozarjajo v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška: "Povsem jasno je, da bi povišanim stroškom, ne le stroškom dela, ampak tudi vsem preostalim stroškom, ki jih ima zavod pri svojem poslovanju, moralo slediti tudi financiranje."

Vlado zato pozivajo, naj sistemsko zagotovi zadostne vire financiranja, ki bodo zavodu omogočati stabilno financiranje in vzdržno poslovanje, s tem pa ohranitev vsaj obstoječe ravni produkcije vključno z glasbeno produkcijo in regionalno navzočnostjo, so opomnili. Finančnih težav na zavodu ni sprejemljivo reševati na plečih zaposlenih, so še opozorili.

Zgroženi so nad tem, da je mogoče, da se javni zavod znajde v takšnem položaju, ne da bi se predhodno sprožili ustrezni preventivni mehanizmi, pa tudi nad tem, da so praktično vse vlade doslej ostale gluhe za večkratna opozorila tudi iz sindikalnih vrst v povezavi s finančnimi težavami RTV Slovenija in pozivi, naj se zagotovijo zadostna sredstva za vzdržno poslovanje.

Ob tem v pogajalski skupini pozdravljajo ponedeljkovo sporočilo vlade o tem, da bo letos in naslednje leto priskočila zavodu na pomoč tudi s proračunskimi sredstvi. Ob tem upajo, da so ideje o sanacijskih ukrepih, ki jih je 22. novembra sprejel svet zavoda, pokopane.

Ukinjanje orkestrov ali regionalnih centrov "popolnoma nesprejemljivo"

Kot popolnoma nesprejemljivo in nekulturno namreč vidijo že samo razmišljanje o tem, da bi se lahko med ukrepi za finančno konsolidacijo zavoda znašli ukinitev simfoničnega orkestra ali Big banda ali pa ukinjanje regionalnih centrov v Kopru in Mariboru. S kulturno-umetniškega vidika, z vidika kulturne dediščine in z vidika medijske decentralizacije so predlagani ukrepi po njihovem mnenju skrajno škodljivi in bi povzročili trajno in nepopravljivo kulturno škodo.

Prepričani so, da so si javnost in volivci ob izražanju svoje volje o noveli zakona o RTVS-ju predstavljali vse kaj drugega kot radikalno ukinjanje kulturnega in umetniškega programa ter regionalnih studiev, posledično pa potencialno odpuščanje zaposlenih in komercializacijo zavoda. "Oba orkestra, kulturno-umetniški program in regionalna studia so bili prav pri aktualnem vodstvu pogosto poudarjeni kot ključna prednost nacionalnega RTV-ja," so spomnili v pogajalski skupini.

Tudi aktiv Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije poziva svet zavoda k takojšnjemu umiku sklepa iz 22. novembra, ker po njihovem mnenju ogroža obstoj javnega medija in na široko odpira vrata odpuščanju zaposlenih. Predstavnike zaposlenih v svetu pa pozivajo, da od vodstva zavoda zahtevajo takojšnja pogajanja s socialnimi partnerji. Zagotavljajo, da ne bodo privolili v enostranske poteze vodstva, ki naj bi ukinjale program in ogrožale delovna mesta. Od sveta zahtevajo takojšnji umik sklepa in začetek dialoga s socialnimi partnerji o vzdržnejšem poslovanju RTV Slovenija.

Muzikologi zgroženi nad možnostjo ukinitve nekaterih enot

Sorodna novica Forbici: Brez pomoči bi bil v igri grški scenarij

Oglasili so se tudi slovenski muzikologi, ki so, kot so zapisali, "z zgroženostjo sprejeli novico, da se je med sklepi Sveta RTV Slovenija kot možna rešitev trenutnih finančnih težav zavoda znašla tudi ukinitev več organizacijskih enot, katerih delovanje je ključno za zvrstno in geografsko uravnoteženo glasbeno življenje Slovenije". Kot so izpostavili, rezultati umetniškega delovanja Simfoničnega orkestra, Big banda ter otroškega in mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija "niso hitro nadomestljivo polnilo minut radijskega in televizijskega programa med eno in drugo informativno oddajo". "Ti ansambli s svojim obstojem in delovanjem spodbujajo in omogočajo izvirno slovensko ustvarjalnost v številnih glasbenih zvrsteh," so opomnili.

"Ansambli niso tovarna vijakov"

"Morebitno prenehanje delovanja ansamblov, ki niso tovarna vijakov, ki jo lahko postavimo čez noč na nezorani ledini, ampak so organizmi, ki v desetletjih izoblikujejo svoj enkratni umetniški profil in prepoznavnost v evropskem kulturnem prostoru, bi bilo nepopravljivo osiromašenje, v nekem pogledu celo samouničenje pomembnega dela slovenske kulture," so prepričani, saj bi Slovenija postala ena redkih evropskih držav brez radijskih ansamblov. Z ukinitvijo ZKP-ja bi bilo ključno okrnjeno tudi založništvo nosilcev zvoka in slike s slovensko glasbo: "V svetu, v katerem glasba v vedno večji meri živi predvsem v virtualnem svetu zvočnih konzerv, bi slovenski, že zdaj izredno šibek in tenek glasek dokončno utihnil."

"Z ukinjanjem enot je ogrožen tudi zgodovinski spomin, saj je vprašljiv obstoj notnega arhiva z več kot 20.000 enotami gradiva, predvsem pa mediateka, ki poskuša rešiti in za prihodnost ohraniti zvočni in vidni spomin na našo – tudi glasbeno – preteklost," so še opozorili.

Predsednik sveta Goran Forbici je v ponedeljek v oddaji Arena, pogled naprej dejal, da bo vladnih pet milijonov evrov, namenjenih za letos, porabljenih za program, ki je večinoma že bil ustvarjen, deset milijonov evrov pa bo namenjenih za naslednje leto. Kot je povedal, bo s tem dodatnim denarjem mogoče postaviti programski in finančni načrt, še vedno pa ne bo dovolj sredstev za primerljiv program, kot je letošnji.