Vodstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost, Slovenske zveze sindikatov Alternativa in Zveze delavskih sindikatov Solidarnost so na novinarski konferenci sporočila, da o tem, da je kar naenkrat v igri za sprejetje na vladi samo del osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, niso bili obveščeni.

V četrtek so sicer na vlado naslovili poziv, naj postopek obravnave zakona zaključi v najkrajšem mogočem času in naj predlog pošlje v parlamentarni postopek. Vlada naj bi sicer predlagala le tiste spremembe zakona o delovnih razmerjih, s katerimi bi Slovenija prenesla določila dveh evropskih direktiv, ne pa tudi uvedla novosti, o katerih so 10 mesecev usklajevali na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS)ju in jih sindikati podpirajo, delodajalci pa so proti, kažejo informacije predstavnikov delavcev.

K sprejetju le tistih rešitev, s katerimi bi prenesli določila dveh evropskih direktiv, so v četrtek pozvale tudi delodajalske organizacije, ki so zaradi sprva predlaganih sprememb zakona o delovnih razmerjih julija izstopile iz ESS-ja, saj se po njihovih besedah niso upoštevale njihove pripombe, zgolj statisti v socialnem dialogu pa niso želeli biti.

Kot je na novinarski konferenci opozorila predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič, ne razumejo, zakaj bi vlada odrekla pravice delavcem, kljub temu da na ESS-ju obravnavane rešitve ne predstavljajo velikega oz. nikakršnega finančnega stroška za delodajalce. Dodala je, da obstajajo namigi, da bi lahko vlada okrnjen zakon sprejemala na dopisni seji. Če se bodo te informacije izkazale za resnične, sindikati napovedujejo, da v pogajanjih o osnutku novele zakona o delovnih razmerjih ne bodo več sodelovali, temveč bodo dialog preselili na druga mesta, "na način, ki je bolj učinkovit in krajši", je napovedala Jerkič.

Štrukelj: Predsednik vlade se je v celoti postavil na stran delodajalcev in kapitala

Do napovedane poteze vlade, ki naj bi jo predsednik vlade Robert Golob in minister za finance Klemen Boštjančič delodajalcem sporočila na srečanju na začetku tedna, je bil oster tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Predsednik vlade je pokleknil in se v celoti postavil na stran delodajalcev in kapitala," je dejal in dodal, da je ob tem s prstom pokazal sindikatom, kako je treba ravnati, če želiš biti uspešen oz. "ne trudite se z dialogom če vidite, da pri meni zaleže samo izsiljevanje". Tudi Štrukelj je ponovil, da pri predlaganih spremembah zakona ni šlo za dodatne obremenitve delodajalcev, temveč izboljšanje položaja šibkejše strani, tj. delavcev in sindikalnih zaupnikov.

Sorodna novica Sindikati za sprejetje novele o delovnih razmerjih, delodajalci za prenos evropske direktive

"Oskubljena verzija bi pomenila pljunek v obraz vsem tistim, ki smo se 10 mesecev trudili pri usklajevanju in vlagali napore, da bi našli primerne rešitve," pa je bil kritičen predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Kot je napovedal, bo v primeru sprejetja novele v oskubljeni različici odstopil s položaja predsednika ESS-ja, saj da zaradi odnosa vlade ne vidi več smisla v sodelovanju v tem organu.

Predlog, o katerem so se socialni partnerji usklajevali na ESS-ju in je šel v javno obravnavo, pred dnevi pa že tudi na vlado, je ob omenjenih direktivah med drugim predvidel še prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravico do odklopa in do 48-urnega počitka, omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, rešitve za večanje varnosti delavskih predstavnikov in za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ter določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma.

Tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo, Delavski svetovalnici in Inštitutu 8. marec imajo informacije, da so se spremembe zakona "skrčile zgolj na prenos nekaterih EU-direktiv". V odprtem pismu premierju Golobu so namreč izrazili ogorčenje, da naj novela ne bi vsebovala sprememb, s katerimi bi olajšali položaj žrtev družinskega nasilja v delovnem razmerju, med drugim z možnostjo krajšega delovnega časa in prepovedjo odpovedi ter dodatnimi 10 dnevi plačane odsotnosti. "Ali ste postavili zahteve delodajalcev pred dobrobit žrtev nasilja in dovolili, da se iz sprememb zakona o delovnih razmerjih izbrišejo predlogi za zaščito in pomoč žrtvam nasilja v družini?" v društvih sprašujejo Goloba.