Kot je poročal novinar TV Slovenija Boštjan Veselič Golob, so tokratna pogajanja trajala dve uri, zapletlo pa se je že na začetku pogajanj.

Vlada je namreč v državni zbor poslala predlog zakona o izvrševanju proračuna za prihodnje leto, v njem pa je tudi 65. člen, ki ni bil usklajen s sindikati. Omenjeni člen bi vladi lahko omogočal, da v prihodnjem letu zamrzne plače oziroma onemogoči napredovanja in uskladitev z inflacijo. Sindikati so to, kot je poročal Veselič Golob, razumeli kot pritisk in da vlada kaže svojo moč mimo pogajalske mize. Zato pričakujejo, da vlada ta člen umakne oziroma da ga preprosto prečrta.

"Bistveno pri tem členu je, da na nek način posega s to oblastno močjo večine v parlamentu, torej z zakonsko prisilo v odprta pogajanja, kjer pa je eno od vprašanj usklajevanje plač na splošno v celotnem obdobju in tudi za leto 2024," je za TV Slovenija povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov Jakoba Počivavška so na sindikalni strani jasno povedali, da pričakujejo, da bo usklajevanje vrednosti plačnih razredov izvedeno tudi v letu 2024 in v obdobju implementacije plačnega sistema. Konkreten predlog glede usklajevanja plač v tem obdobju pa bodo podali v naslednjih dneh. "Treba je slediti takšno dinamiko, da bo implementacija zaključena še v obdobju mandata te vlade, se pravi do sredine leta 2026," je dejal Počivavšek za Radio Slovenija.

Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je odgovorila, da "v proračunu za leto 2024 sredstev na postavkah plač za kakršno koli uskladitev vrednosti plačnih razredov ni predvideno". So pa sindikati v preteklosti že marsikdaj podali predlog, da se določena zakonska določba spremeni in da tudi v tem primeru še vedno obstoji ta možnost, je dodala. S sindikalnim predlogom, skupaj z zahtevo po črtanju spornega člena iz zakona o izvrševanju proračuna, pa bodo, kot poroča STA, seznanili vlado.

Na sindikalni strani so po Počivavškovih besedah tudi opozorili, da bi bilo treba vprašanje letnih dopustov umakniti s teh pogajanj, ker jih otežujejo ali celo onemogočajo.

Različna stališča vladnih pogajalcev

Pri odpravi plačnih nesorazmerij so stališča med obema pogajalskima skupinama nekoliko različna, je pojasnil Počivavšek.

Njihov predlog tako je, da se nesorazmerja v osnovnih plačah "odpravijo enotno, kot nek pasovni dvig, da se ponovno vzpostavijo tista razmerja, ki so bila leta 2018".

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja po drugi strani menijo, da predlog ne odpravlja plačnih nesorazmerij, ampak preko pasovnih pavšalnih dvigov prenaša neustrezna razmerja v nov sistem. Konfederacija tudi vztraja pri t. i. stebrnih pogajanjih, je za STA poudaril Štrukelj.

Ramšak je napovedala, da bo vladna stran lahko podla svoj odziv, ko bo vse sindikalne predloge preučila, pregledala z resorji in jih tudi finančno ovrednotila. So pa na vladni strani predlagali, da bi se pogajanja nadaljevala že prihodnji teden. Pri tem je pojasnila, da je bila sama imenovana za namestnico vodje in je kot taka danes vodila pogajanja, da pa je pričakovati, da bo v kratkem imenovan nov vodja vladne pogajalske strani.

Po njenih besedah pogajanja že nekaj časa trajajo in na vladni – verjame pa, da tudi na sindikalni – je interes in želja, da se čim prej zaključijo. Sicer so po njenih besedah zaradi vseh dogodkov, povezanih z naravno ujmo, Evropski komisiji predlagali, da se skrajni datum za plačno reformo in uveljavitev spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju prestavi na 30. junij. Evropska komisija je datum že potrdila, zdaj ga mora še Evropski svet.