Poleg odprave zadnjih dveh četrtin plačnih nesorazmerij z dinamiko, kot jo je predvideval aneks h kolektivni pogodbi iz oktobra lani, zahtevajo, da se v zakon o sistemu plač za javni sektor glede položajnega dodatka, plačila dežurstev ter kvoruma za sklenitev in spremembo kolektivne pogodbe vrnejo določbe, kot so veljale pred zadnjima dvema (s sindikati neusklajenima) novelama.

Med šestimi stavkovnimi zahtevami je še takojšen umik predlogov, ki posegajo v ekonomsko-socialni položaj javnih uslužbencev (dogovor, ki ga je vlada sindikatom ponudila v podpis avgusta letos) ter začetek pogajanj o odpravi anomalij plačnega sistema in predlogih sindikalne pogajalske skupine.

Zahtevajo tudi, da se v kolektivno pogodbo vključi določilo o pravici nadomestila plače za čas stavke, če je ta posledica kršitve kolektivne pogodbe za javni sektor, plačnega zakona ali drugih področnih zakonov.

Stavka na delovnih mestih, demonstracij ne bo
Stavkalo naj bi okoli 80 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, k stavki pa je po besedah Dušana Miščevića pristopilo 21 sindikatov. Stavka bo potekala na delovnem mestu, kar pomeni, da ne bo nikakršnih demonstracij po mestu, je dodal vodja stavkovnega odbora.

Miščević: Druge izbire nimamo
"Druge izbire nimamo," je še pred predstavljenimi stavkovnimi zahtevami dejal Dušan Miščević, vodja stavkovnega odbora, ki je prepričan, da se v Sloveniji skuša uničiti sindikalizem. Znano je, da je DZ v torek sprejel spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim se spreminja kvorum za veljavnost aneksov h kolektivni pogodbi. Tako bodo za veljavnost aneksa po novem zadoščali že pridobljeni podpisi šestih sindikatov od devetindvajsetih.

Miščević je že povedal, da so predvidevali, "da bo pač strankarska disciplina naredila svoje, da ne bo prevladalo racionalno razumevanje".

Posedi: O novostih na referendumu ...
Tudi po besedah vodja pogajalske skupine 22 sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija se konflikt le poglablja. Napovedal je tudi zbiranje podpisov za sprožitev postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembah plačnega zakona.

Prepričan je tudi, da tovrstno odločanje sploh ni v pristojnosti poslancev oziroma s tem zakonodajna oblast posega v razmerja med dvema strankama. Zato pričakuje, da bo v morebitni referendumski kampanji sprožena politična debata o delovanju sistemov v naši državi.

... ministrica: V tem primeru sledi intervencijski zakon
Ministrica za javni upravo Irma Pavlinič Krebs je napoved zbiranja podpisov že komentirala z besedami, da bodo v tem primeru sprejeli intervencijski zakon.

Skladno z zdajšnjo ureditvijo bi morala aneks h kolektivni pogodbi podpisati večina, torej vsaj 15 od 29 reprezentativnih sindikatov. Po novem pa bo mogoče veljavnost ugotavljati tudi po kriteriju članstva oziroma bo aneks lahko veljal tudi, če ga bo podpisalo manj sindikatov, ki pa zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.