Poslanci so po skoraj šestih urah razpravljanja z 41 glasovi za in 22 proti sprejeli spremembe plačnega zakona. S tem je DZ odprl pot zamrznitvi plač v javnem sektorju.

S spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zoper katerega so kljub podpori pomisleke izrekli tudi koalicijski poslanci, medtem ko je opozicija menila, da gre za konec socialnega dialoga, želi vlada prilagoditi zahtevani kvorum sindikalne podpore za zamrznitev plač. Aneks h kolektivni pogodbi bo tako lahko veljal, tudi če ga bo podpisalo manj sindikatov, ki pa zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Po tem merilu bodo za veljavnost aneksa zadoščali podpisi tistih šestih sindikatov, ki so ga podpisali že zdaj.

Pahor: Javni sektor naj deli usodo realnega
Premier Borut Pahor je uvodoma izrazil prepričanje, da je sestavni del oživitve gospodarske rasti tudi delitev usode javnega sektorja z usodo v realnem sektorju. Pahor je poslance opozoril, da je bila, ko se je sprejemala kolektivna pogodba za javni sektor v prvi polovici leta 2008, gospodarska rast 6,3-odstotna. Takoj za tem se je v svetovni ekonomiji začel proces krčenja gospodarske dejavnosti, pa vendar slovenska vlada po njegovih besedah ni umaknila dogovora med socialnimi partnerji glede plač, ampak je sklenila začeti socialni dialog. Večji del plačne reforme je pod streho, je poudaril. A po njegovih besedah je čas, da se plač ne zvišuje z običajno dinamiko, ampak je treba počakati, da bo kriza odpravljena in tedaj bodo odpravljeni tudi razlogi za začasni ukrep zamrznitve plač. Zato DZ prosi, da ukrep sprejme.

Urh: Sprejetje zakona pomembno iz dveh razlogov
Tudi Anton Urh, DeSUS, je poudaril, da smo v postkriznem obdobju, ko je treba obrniti vsak evro in znižati stroške, kjer je le mogoče. Moti ga sicer, da je odločitev, ki naj bi bila rezultat dogovora med obema stranema, preložena na ramena poslancev. A obenem poslanci DeSUS-a vedo, da je sprejetje zakona pomembno z vidika kvoruma kot tudi z vidika proračunske vzdržnosti. Upajo tudi, da se bodo pogajanja sindikatov z vlado nadaljevala in da bo dogovor zadostil obema stranema. Razumemo prizadetost sindikatov, a v prid finančne vzdržnosti bodo glasovali za predlog zakona, je še napovedal Urh.

Gjörek: Zavračamo tak način reševanja težav
Miran Gjörek, SNS, pa je dejal, da v stranki zavračajo vsak način dela vlade, ki poslance postavlja pred izvršeno dejstvo. Razumemo, da mora vlada zagotavljati javnofinančno stabilnost, a že sam način sprejemanja zakona po nujnem postopku po njegovem pomeni zlorabo državnozborskega postopka. V stranki namreč ne vidijo izpolnitve kriterijev poslovnika, ki govorijo o predpogojih sprejemanja zakona po nujnem postopku, tak pristop reševanja tekočih problemov pa zavračajo.

Sajovic: Pričakujemo nadaljevanje dialoga
Borut Sajovic, LDS, je napovedal, da bodo predlog novele zakona podprli. Je pa dodal, da njihova podpora ni brez pridržkov, saj pričakujejo nadaljevanje dialoga s predstavniki sindikatov in angažma vseh strani, da bi se izognili stavki javnih uslužbencev, ki je po njegovih besedah najslabša rešitev. Ko nastopi kriza, mora narod držati skupaj, je poudaril in pozval, da se stori vse, da bi dosegli kompromis.

Zalokar Oražem: Država nima več kje jemati
Cveta Zalokar Oražem, Zares, obžaluje, da se je za podpis aneksa odločila le številčna manjšina sindikatov, a vendar ta v celoti predstavlja večino javnih uslužbencev. To področje je po njenih besedah zakonsko neurejeno, v poslanski skupini Zares pa vedo, da je kvorum, kakršen je predlagan, probematičen, a še bolj problematičen je zanje kvorum, ki temelji zgolj na številu sindikatov. Nobena od rešitev ni optimalna, a pravila igre je treba dokončno urediti z zakonom, je dodala. Navedla je tudi sporočilo realnega sektorja, da morajo zaposleni v javnem sektorju razumeti, da jim noče nihče nič jemati, a država nima kje vzeti, da bi izpolnila vse zakonsko predpisane obveznosti. Napovedala je podporo noveli zakona.

Pavlinič Krebsova: Zdaj ni čas za odmrznitev plač
O novostih je na seji odbora za notranjo politiko že pred tem spregovorila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki meni, da bi bilo krivično ne upoštevati sindikatov, ki predstavljajo 70.000 članov in so aneks h kolektivni pogodbi podpisali. V kriznem letu 2011, ko javnofinančnih prihodkov ni, ni mogoče zviševati plač iz naslova odprave plačnih nesorazmerij, je prepričana. Kot je še dejala, ni niti enega uslužbenca, pri katerem bi odpravljali več kot dva plačna razreda nesorazmerij oziroma več kot osem odstotkov njegove plače.

Meni tudi, da je razumen dogovor, kot je bil dosežen, da se druga četrtina odprave plačnih nesorazmerij izvede v dveh zaporednih letih po letu, ko bo gospodarska rast presegla tri odstotke, kar bo verjetno leta 2012.

Posedi: DZ ne more urejati naših razmerij
Janez Posedi, vodja pogajalske skupine 22 sindikatov javnega sektorja, pa je med drugim dejal, da je aneks podpisalo je le šest, in ne sedem sindikatov, kot navaja ministrica, torej ni mogoče govoriti o 70.000 članih. Ne bomo sprejeli nobene rešitve, ki bi posegla v avtonomijo kolektivne pogodbe, je še napovedal. "Pričakovati, da bomo privolili v to, da bo državni zbor urejal naša razmerja, je smešno," je prepričan. DZ lahko po njegovih besedah namreč z zakonom v kolektivno pogodbo posega le zelo omejeno, za kratek čas, v času krize.

Štrukelj: Pravice iz kolektivne pogodbe zdaj ni mogoče izpeljati
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, pa meni, da je težava pri spremembi kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor v tem, da sili v oženje sindikalne organiziranosti in v razbijanje sindikatov. Konfederacija s predlogom ni zadovoljna, ker največ prinaša delodajalcu. Kar je v zakonu dobro, je le, da v njem ni razveljavitve tarifnih delov kolektivnih pogodb, je še povedal Štrukelj, ki sicer meni, da je situacija taka, da ni mogoče izpeljati pravice, zapisane v kolektivni pogodbi. "Moramo jo odložiti, nismo pa se ji odrekli," je povedal.

Večina poslancev v odboru je predlog spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju podprla.