Po skoraj treh mesecih premora so za pogajalsko mizo znova sedli predstavniki vlade in sindikatov zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege, saj zaposleni v teh panogah zdravstva do zdaj niso bili deležni dviga plač. Sindikati so nadaljevanje pogajanj, ki bi se sicer morala začeti najpozneje 15. januarja, pozdravili, precej bolj nezadovoljni pa so z izhodišči. "Vladna izhodišča, ki smo jih dobili, milo rečeno, niso vredna omembe, vsaj za zaposlene v zdravstveni negi," je za Radio Slovenija opozorila Slavica Mencingar iz sindikata zdravstvene nege. Po njenih besedah izhodišča namreč ne obravnavajo skoraj nikogar v zdravstveni negi in so "tako rekoč ponižujoča".

Vlada je namreč večini ponudila en plačni razred več, peščici dva, je poročala Televizija Slovenija. Za 50 tisoč zaposlenih je namenila le 5,8 milijona evrov, kar je za sindikat nesprejemljivo. Za številne, na primer zaposlene v laboratorijih in radiološke inženirje, pa povišek sploh ni predviden.

Stavka napovedana za 16. februar

Reprezentativni sindikati, ki delujejo v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, so zato za 16. februar napovedali stavko. "Stavko smo napovedali zaradi neenake obravnave zaposlenih v navedenih dejavnostih in porušenih razmerij pri vrednotenju delovnih mest v teh dejavnostih, ter zaradi kršitev sklenjenih dogovorov med vlado in sindikati javnega sektorja," je šest sindikatov zapisalo v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Zdravniki naj bi dosegli dogovor za dvig plač za 6 oz. 7 plačnih razredov, drugi sindikati na nogah

Da bi se izognili rušenju javnega zdravstvenega sistema in sistema plač v javnem sektorju, sindikati zahtevajo dvig plač, ki je primerljiv z dvigom plač zdravnikov in zobozdravnikom, torej za šest plačnih razredov. Ob tem od vlade zahtevajo sprejetje standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu v skladu s stavkovnim sporazumom ter plačilo stavke stavkajočim v višini, kot če bi delali.

"Stavka bo potekala v sredo 16. februarja 2022 med 7. in 22. uro, stavkajoči pa bodo v času stavke zagotavljali minimum delovnega procesa v skladu z Zakonom o stavki, področno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Udeležba v stavki ni vezana na članstvo v sindikatih, temveč je to ustavna pravica vsakega zaposlenega," so še sporočili sindikati, ki v primeru neuresničitve zahtev napovedujejo morebitno zaostrovanje.

Sindikati pričakujejo dvig, primerljiv z dvigom plač zdravnikov

Po sporazumu konec preteklega leta so se plače sicer dvignile okoli 35 tisoč zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu, največ bolnišničnim medicinskim sestram, ogromno anomalij zlasti v primarnem zdravstvu, socialnem varstvu, vključno s plačno skupino J pa ostaja še neusklajenih. "Upamo, da se bo med pogajanji kaj spremenilo, in to že takoj na začetku, sicer se stavka zdi vse bolj verjetna" je pred srečanjem opozorila predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Snežana Ilijaš, strasti še dodatno vnema dogovor o višjih plačah zdravnikov. Slavica Mencingar je ob tem poudarila, da v zdravstveni negi niso nevoščljivi, vendar se v okviru ponudbe zdravnikom sprašujejo, ali so medicinske sestre res v istem timu in enakovredne drugim zaposlenim. Kot je v četrtek v okviru dopolnjenih izhodišč za pogajanja potrdila tudi vlada, se bodo plače večine zdravnikov zvišale za 24 odstotkov, najslabše plačanih specialistov pa za 28 odstotkov, a le do konca leta, s finančnim učinkom v znesku 113 milijonov, kar je nekoliko več, kot je bilo prvotno predvideno.

Vlada je sicer v četrtek določila tudi izhodišča za pogajanja z vsemi sindikati javnega sektorja, tako glede usklajevanja plačnih razredov kot dviga delovne uspešnosti. Pogajanja naj bi se začela prihodnji teden.

Ministrstvo mora preučiti zahteve

Ministrstvo za zdravje na drugi strani ocenjuje, da je napoved stavke sindikatov zdravstva in socialnega varstva in zdravstvene nege preuranjena. Verjamejo, da lahko za pogajalsko mizo skupaj najdejo najboljše rešitve za naš zdravstveni sistem. Zahteve sindikata, od katerih ti ne odstopajo, morajo na ministrstvu še preučiti.

"Verjamemo, da smo v teh težkih časih za zdravstvo, ki še komaj nosi breme pandemije, pripravljeni drug drugemu prisluhniti in iskati kompromise. Če bo do stavke res prišlo, pa je najbolj pomembno, da ni okrnjena zdravstvena obravnava pacientov," so že zapisali.

Vladna stran ter reprezentativni sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege so danes vendarle nadaljevali pogajanja. V sindikatih, ki so nad ponujenim razočarani, v svojih dejavnostih zahtevajo dvig plač, primerljiv z dvigom plač zdravnikov za šest plačnih razredov. Ministrstvoma so tudi vročili napoved stavke za 16. februar.

Stavka bo potekala med 7. in 22. uro, stavkajoči pa bodo v času stavke zagotavljali minimum delovnega procesa v skladu z zakonom o stavki, področno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Udeležba v stavki ni vezana na članstvo v sindikatih, temveč je to ustavna pravica vsakega zaposlenega, so še sporočili sindikati.

Kritike zaradi napovedanega dviga zdravniških plač

V SD-ju in Levici so kritični do napovedanega dviga zdravniških plač, ki je po njihovo nepravičen do drugih javnih uslužbencev in ruši javni plačni sistem.

V Levici so izrazili ogorčenje, saj je vlada po njihovih besedah "z lahkoto kapitulirala pred izsiljevanji najbolje plačanih zdravnikov in Fidesa". Dvig plač je po njihovi oceni v nasprotju z zakonom in prihaja v času, ko 80.000 ljudi nima osebnega zdravnika, skoraj pol milijona ljudi brez zobozdravnika, zaradi epidemije covida-19 pa je zdravstveni sistem vse manj in manj dostopen. Dvig plačnega stropa za najbolje plačane zdravnike je, tako Levica, nepošten do ostalih delavcev v zdravstvu. Ob tem so navedli podatke OECD-ja, po katerih slovenski zdravniki v povprečju prejemajo za dobri dve povprečni plači v državi.

Ob tem so v Levici kritični tudi do delovanja vlade na drugih področjih zdravstva. Vlada je po njihovih besedah že v koalicijski pogodbi zastavila jasno agendo privatizacije zdravstva. Lanskoletni razpis za skrajševanje čakalnih vrst za zdravstvene storitve pa so označili za neuspešnega.

Marko Koprivc (SD) je bil kritičen do višanja plač zdravnikov, "ki so že zdaj imeli najvišje plače". Napovedan dvig plač je označil za rušenje in uničevanje plačnega sistema. Ob tem je spomnil, da so nekateri javni uslužbenci uvrščeni v plačne razrede, ki ne dosegajo minimalne plače. "Zanje naj vlada dela, ne pa za elito, za elito je bilo vedno dovolj," je dejal.

Po njegovi oceni je povsem legitimno, da se vse druge skupine v javnem sektorju uprejo. Vlado je pozval, da naj se "glede na težko situacijo v družbi zresni" in zagotovi višje plače tudi za ostale poklice v javnem sektorju.