Širca je napovedala, da gre zakon o Slovenski tiskovni agenciji (STA) januarja v parlamentarno razpravo. Po njenih besedah je ključni razlog za zakon o STA-ju ta, da zdajšnja ureditev v formalnem smislu ni primerna.
"Že v začetku mandata smo se zavezali, da bomo to uredili. Trenutno je agencija družba z omejeno odgovornostjo, ki je v 100-odstotni lasti države, ureja pa jo akt o ustanovitvi. Vendar ta ne ureja preglednost financiranja, navkljub direktivam Evropske komisije," je pojasnila ministrica. Ob tem je dodala, da želijo z zakonom STA urediti kot javno službo, prispevati k preglednejšemu delovanju ter okrepiti avtonomnost novinarjev in urednikov.

Po novem bo STA imel nadzorni svet (NS) in direktorja. Širca je poudarila, da NS-ja do zdaj ni bilo, namesto tega je to delo opravljala vlada. Direktorja oziroma direktorico agencije bo na podlagi javnega razpisa imenoval NS, kar je do zdaj opravljala vlada. K imenovanju direktorja bo moralo svoje soglasje podati tudi uredništvo. Če se to ne bo strinjalo, potem lahko imenuje svojega kandidata, nadzorniki pa bodo izbirali med dvema kandidatoma, je dejal direktor direktorata za medije Vojko Stopar.

Nadzorniki najprej čez parlament
Nadzornike pa bo na predlog vlade, z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev, imenoval državni zbor. Parlamentarci bodo izvolili štiri od petih članov NS-ja. "Velik poudarek bo na strokovnosti organa, predvideni so strokovnjaki s področja prava, medijev, financ in informatike, z definiranim profilom," je poudarila ministrica. Po Stoparjevem mnenju takšen postopek minimalizira politično komponento imenovanja.

Nadzorniki bodo imeli enako vlogo in obveznosti kot tisti v gospodarskih družbah (odškodninska odgovornost, izpit za nadzornika).

Dodala je, da zakon ureja financiranje in STA opredeljuje kot javno službo, na področje tržne dejavnosti STA-ja pa se zakon ne spušča, oziroma tega področja ne širi. Prav tako STA še naprej ostaja družba z omejeno odgovornostjo.
Širca: Zakon ni bil delan pod mizo
Na vprašanje MMC-ja, zakaj se niso priprave zakona lotili podobno kot zakona o RTV-ju, se pravi pregledneje, in kdo je pri njem sodeloval, je ministrica odgovorila, da gre zakon zdaj v javno razpravo in zato nikakor ni bil delan pod mizo. "Javna razprava zakona se je pripravljala z analizami in pregledom stanja v svetu, s primerjavo teh situacij z našim sistemom, predvsem pa z zelo natančno preučitvijo zgodovine STA-ja oziroma njenega razvoja do danes," odgovarja Širca. Pri tem je izpostavila, da so številni strokovnjaki opozarjali na nujno spremembo agencije, saj da trenutna umeščenost ne omogoča avtonomije.

"Zakon je bil pripravljan dalj časa, z njim smo se soočali v tisti razpravi, ki se ne dotika le našega ministrstva, ampak celotne vlade. In sicer o strukturnih spremembah celotne javne službe. Zato so nam zelo koristile analize ministrstva za javno upravo. Ta skupina je široka in bogata in je prinesla zelo dobre analize," je v odgovoru še pojasnila Širca in poudarila, da javna razprava bo. Ob tem se že veseli tudi nasprotnih pogledov in ne vidi zunanjih razlogov, da bi bili zakoni, ki jih pripravljajo na ministrstvu, nekredibilni.

Ali zakon čaka enaka usoda kot zakon o RTV-ju? Ministrica na to odgovarja, da tega ne more oceniti, saj pričakuje, da bo zakon pridobil primerne komentarje, vendar verjame, da bo ostal v tem okvirju.

Mediji ne bodo lastniki STA-ja
V odgovoru na vprašanje, kaj je z idejo, da bi bile lastnice STA-ja medijske hiše, je Širca pojasnila, da bi bilo to mogoče, če bi "živeli v drugačni krajini".