Zavrnitev zakona po mnenju Širčeve, ki je vodila ministrstvo za kulturo, ko je zakon nastal, pomeni, da si trenutna pozicija ne želi bolj odprte, bolj regulirane medijske krajine. Tako je pozicija po njenem mnenju "podlegla trgovanju in lobiranju ter poteptala odločitve svoje lastne vlade, ki je zakon potrdila".

Širčeva opozarja, da je predsednik vlade Borut Pahor novinarjem obljubil več avtonomije. Poudarila je, da je zakon nastajal znotraj analize zdajšnjega stanja in v tesnem dialogu z različnimi vidiki poznavalcev medijske krajine, s katerimi so na koncu skoraj dosegli 99-odstotni konsenz.

Ob tem je opozorila, da je imel zakon vse možnosti za nadgradnjo v drugi obravnavi, Širčevo pa skrbi, kaj zavrnitev zakona pomeni za novinarstvo in za medijsko pokrajino v prihodnje.

Za zadovoljitev Bruslja kmalu še en zakon
Širčeva opozarja, da "nas v Bruslju čaka kazen oz. nam sveti rdeča luč zaradi neimplemenacije direktive o avdiovizualnih storitvah". Zato bo ministrstvo za kulturo pripravilo kratek zakon, s katerim bodo direktivo implementirali v slovenski pravni red, vendar pa se priprave novega zakona na ministrstvu ne bodo lotili.
ZNP: Zavrnitev na prvem branju najboljša rešitev
Padli predlog novega zakona o medijih je po mnenju upravnega odbora društva novinarjev prinašal pozitivne premike. A ti po njihovem mnenju niso bili dovolj celoviti in kakovostni, saj niso v zadostni meri zaščitili novinarske avtonomije in zagotovili svobode medijev, predvsem pa jih zaščitili pred netransparentnimi ter špekulativnimi nakupi.
Igor Kršinar, predsednik združenja novinarjev (ZNP), je vesel, da so poslanke in poslanci prisluhnili njihovim argumentom. Po njegovem mnenju je bil namreč predlagani zakon slab in ni bil v stanju, da bi ga lahko z dopolnili popravili.
Tako je bila zavrnitev zakona že v prvem branju po njegovem mnenju najboljša rešitev. Zdajšnji zakon je tako očitno še vedno boljši, še vedno pa je potreben sprememb, zlasti tam, kjer se nanaša na objavo popravkov in odgovorov.