Generalni državni tožilec Drago Šketa opozarja, da je tožilstvo kadrovsko podhranjeno, zato grozi nabiranje zaostankov. Zadevo rešujejo s prerazporejanjem zadev med tožilstvi. Sistemska rešitev pa bi bila, da vlada pravočasno zagotavlja imenovanje tožilcev.
Šketa tega, da že več mesecev na imenovanje čakajo štirje vrhovni in trije okrožni tožilci, doslej ni želel komentirati. Zdaj pa o tem pravi: "Jaz pričakujem, da bo pač vlada izpeljala vse te postopke, tako kot predvideva zakon."
Težave pričakuje zaradi vladne uredbe, po kateri bodo tožilci policiji morali dajati usmeritve pisno, in ne več ustno kot doslej. "Ustne usmeritve so bile zelo učinkovite in so pospeševale vse postopke in so omogočale hitro odreagiranje ne samo na terenu, temveč tudi pravočasne informacije, ki so prispele do preiskovalcev, da so lahko ravnali v skladu s tožilskimi usmeritvami."
Tožilci nimajo nič proti pisnim usmeritvam pri zahtevnem kriminalu, ne pa v vseh primerih, na primer pri majhnih tatvinah ali ogrožanju varnosti.
Pripravljajo se tudi spremembe zakona o organizaciji in delu policije, tožilci bodo o njenem delu v nekaterih primerih obveščeni šele s kazensko ovadbo, kar skriva kar nekaj pasti, opozarja Šketa. "Seveda to omogoča večji nabor nekih zadev, ki lahko morebiti ostanejo državnemu tožilcu skrite," je izjavil.
In prav tu se skriva nevarnost vplivanja na postopke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje