Zakon je Sindikat športnikov Slovenije po šestih letih prizadevanj in pogovorih na vladni, ministrski in poslanski ravni v državni zbor s prvopodpisanim poslancem Jožefom Kavtičnikom vložil na začetku februarja, pod predlog pa so se podpisali tudi drugi poslanci iz več parlamentarnih strank. Vlada ga v taki obliki sicer ne podpira, ker posega v štiri sistemske zakone in tri ministrstva, prinaša številne težave in je po mnenju vlade, ki opravlja tekoče posle, težko uresničljiv, zato ga je treba pripraviti na novo.

V razpravi so predlogu zakona in amandmajem podporo napovedali v strankah PS, SLS, SDS in NSi, proti so bili v SD-ju, DL-ju in DeSUS-u, nepovezani poslanci pa bodo glasovali po svoji presoji.

"Zakon nikomur nič ne jemlje"
"Predlog zakona, razen koristi športnikom, nikomur nič ne jemlje. Po sprejetju zakona bodo imeli športniki takoj po koncu kariere najmanj osnovno socialno varnost. Ker predloga ni pripravila vlada, ni medresorsko usklajen, zato je bilo v postopku več pripomb kot običajno. Zakon je dobil široko podporo strokovne javnosti in športnikov. Tisti del sredstev, ki je namenjen za sklad, ne bo obdavčen, ko bo športnik koristil sredstva, pa bo največje možno obdavčenje 30-odstotno. Sredstva bo mogoče koristiti po 30. letu ali izjemoma prej v primeru poškodb in konca karier," je v razpravi pojasnil Kavtičnik.

Aljuš Pertinač, državni sekretar na ministrstvu za znanost, izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, je dejal, da bi zakon, katerega osnovni namen je sicer pozitiven, obvezno veljal le za okrog 500 poklicnih vrhunskih športnikov. "V neobveznem delu pa bi veljal še za okrog 1000 športnikov, kar je le dva odstotka registriranih športnikov v državi. Judoistke, tudi olimpijske zmagovalke, ne bi mogle koristiti sklada, ker med kariero enostavno ne dobijo dovolj denarja. Podobno velja tudi z številne druge športe."

"Diskriminatoren predlog"
"Predlog je tudi diskriminatoren, saj mora v primeru zaposlitve športnik obvezno vstopiti v sistem zavarovanja, po katerem ima davčne ugodnosti, če pa ni zaposlen, pa tega ne more koristiti. Slednje velja tudi za večino drugih športnikov, ki ne bi bili vključeni v sistem. Na 41 členov je bilo vloženih 19 amandmajev, kar kaže na to, da je treba zakon pripraviti na novo," je med drugim navedel Pertinač.

Nekateri poslanci, ki so nasprotovali predlogu, so menili, da bi zakon pretežno veljal le za ekipne športe, večinoma za nogometaše. Nekdanja atletinja Alenka Bikar (PS) pa je menila, da bi dal zakon športnikom misliti, da morajo zase poskrbeti najprej sami. "Poleg tega bo imel zagotovljeno socialno varnost, ker se bo v določenem obdobju po koncu kariere lahko pripravil na novo življenjsko pot," je dejala Bikarjeva.

Tudi o varstvu potrošnikov
V nadaljevanju majske seje so poslanci potrdili še predlog novele zakona o varstvu potrošnikov, ki ureja pravice in obveznosti iz prodajnih pogodb, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, s čimer naj bi se olajšalo čezmejno poslovanje. Poglavitne spremembe se nanašajo na določitev 30-dnevnega roka za izpolnitev prodajne pogodbe. Ta rok zdaj v zakonu ni določen, zato imajo potrošniki lahko težave pri uveljavljanju svojih pravic, če podjetje zamuja z izpolnitvijo pogodbe.

Pri nakupovanju prek spleta bodo potrošniki po novem obvarovani pred prikritimi stroški, hkrati pa bodo morali tudi potrditi, da razumejo, da morajo za storitev plačati. Natančneje se bo določil tudi način odstopa od pogodbe, ki je bila sklenjena na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov.

Poslanci bodo obravnavali tudi vladno dopolnilo k predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, v skladu s katerim se bo prehodno obdobje, v katerem bo višina katastrskega dohodka omejena na način iz leta 2013, podaljšalo še na leto 2016.