V proračunu za prihodnje leto so prilagoditve na strani prihodkov vredne 300 milijonov, na strani odhodkov 450, spodbud je za 800 milijonov, na kratko finančni minister opiše proračunske ukrepe. Toda vnovično varčevanje pri plačni masi v javnem sektorju ni dogovorjeno s sindikati.

Vlada hoče dogovor prenesti na nižje ravni, decentralizirati pogajanja, kot da plačni zakon ne velja za ves javni sektor, poroča Zdenka Bakalar. In zato tokrat sindikati ne izključujejo možnosti referenduma na zakon o izvrševanju proračuna. Najšibkejša točka proračuna je torej varčevanje pri plačah v javnem sektorju, zlasti bo prizadelo vse ravni izobraževanja.

Pokojninska reforma je po večini usklajena, finančni učinki pa že upoštevani v proračunu. To so prilagoditve na strani odhodkov, na strani prihodkov pa višje okoljske takse, koncesije, sodne takse, trošarine, davek na položnice in še kup drugih davčnih sprememb.

Gospodarstvo opozarja na pogubnost višjih okoljskih taks in trošarin, opozarjajo na nesprejemljivost povečevanja davčnih bremen v času upadanja gospodarske dejavnosti. Odgovor finančnega ministrstva je, da je ustrezneje nekoliko zvišati davčna bremena, kot pa povečati primanjkljaj. Spodbude pa so za 600 milijonov več sredstev za naložbe na podlagi znatnega povečanja evropskih sredstev in pa olajšave pri davkih.

Skoraj vsi poznavalci pa dvomijo o uspešnosti črpanja 1,4 milijarde evrov iz evropskih skladov. Skratka, zaradi vseh dvomov in zlasti nasprotovanj glede vnovičnega zniževanja plač oziroma odpuščanj bo sprejemanje tokratnega proračuna na veliki preizkušnji, še poroča Zdenka Bakalar.