Slednje po njegovi oceni prinaša tudi upanje v epidemiji, ki smo jih priča. Škof Leon Novak je opozoril, da je epidemija novega koronavirusa zaobjela skoraj ves svet, vernike pa prisilila, da obhajajo bogoslužja v praznih cerkvah ali doma v ožjem družinskem krogu. A kljub temu je prepričan, da Kristus v srca vernikov vstopa tudi skozi zaklenjena vrata.

Sorodna novica Križev pot v Vatikanu in Jeruzalemu brez gneče

V obdobju epidemije po njegovih besedah še kako občutimo ranljivost življenja, pa tudi družbe. "Zavedanje o minljivosti človeškega življenja, ki se pokaže v trpljenju in umiranju velikega števila ljudi, pa tudi Jezusa, katerega se spominjamo danes, na veliki petek, je tako postalo del našega vsakdana," je dejal.

A tudi v Jezusovem času so, kot je dejal, trpljenju sledili težko razumljivi dogodki, ko je križani in umrli Jezus vstal od mrtvih in ko se je potrdilo, da je njegova ljubezen mogočnejša od smrti in svetlejša od najtemnejše noči našega trpljenja. "To dejstvo oživi naše zaupanje v Boga, ko se tudi sami nahajamo v trpljenju in ugašanju naših življenjskih moči. Kristusove besede govorijo o tem, da se bodo ostanki našega telesa ob dnevu vstajenja hipoma spremenili. Dobili bomo nova telesa, postali bomo deležni blažene skupnosti s troedinim Bogom ter z vsemi, ki so pred nami umrli v Kristusu. To je blagodejno sporočilo velike noči ‒ tudi in še posebej v času epidemije covida-19," je dejal.

Zahvalil se je vsem, ki tako v času velikonočnih praznikov kakor tudi preostale dni nesebično skrbijo za bolnike, vsem, ki skrbijo za nujno delovanje družbe, kakor tudi "vladi in opoziciji, ki skupaj poskušata ublažiti zdravstvene in gospodarske posledice epidemije". Vernike je pozval, naj ostanejo doma, praznike obhajajo v krogu najožje družine, bogoslužja pa spremljajo prek televizijskih in radijskih sprejemnikov. Pozval je tudi k cepljenju.

Bogoslužja brez navzočnosti vernikov

Kristjani se na veliki petek spominjajo Jezusove smrti na križu. Na veliki petek velja za vernike strogi post. Zaradi zaprtja države bodo duhovniki opravili bogoslužje velikega petka v zaprtih cerkvah brez navzočnosti vernikov.

Bogoslužje bo opravljeno v najosnovnejši in najpreprostejši obliki, ko petja in prinašanja križa v procesiji ne bo, so zapisali v Katoliški cerkvi v Sloveniji.

V cerkvah so brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana tudi pasijon. Za bogoslužja tega dne je značilno čaščenje križa kot znamenje hvaležnosti in spoštovanja, s križevim potom pa se spomnijo Jezusovega trpljenja.

Spomin na Jezusovo smrt na križu

Po tradiciji prvih krščanskih skupnosti je Jezus Kristus umrl na križu 14. nizana po judovskem lunarnem koledarju konec marca ali na začetku aprila, in sicer na petek. Na ta dan pred veliko nočjo se kristjanke in kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja, obsodbe in križanja. Vse to dramatično dogajanje je zapisano v evangelijih, tudi nadvse človeški odziv njegovih najbližjih učencev, apostolov. Eden ga je izdal, Juda Iškarjot, drugi, Peter, zatajil, vsi pa so bili prestrašeni, obupani. Že prve krščanske skupnosti so ta težki čas zaznamovale s strogim postom. V Katoliški cerkvi na veliki petek ni evharističnih daritev, so molitve, češčenje križa, je poročal Radio Slovenija.