Za predsednika Eurojusta je bil prejšnji mesec znova izvoljen Ladislav Hamran, novembra lani za enega podpredsednika Klaus Meyer-Cabri, zdaj pa je mesto podpredsednika dobil še Boštjan Škrlec, so sporočili iz te evropske agencije s sedežem v Haagu.

Škrlec se je ob izvolitvi zahvalil kolegom za zaupanje in dejal, da naloge prevzema z občutkom velike odgovornosti.

"Eurojust je dokazal svojo vrednost pri zagotavljanju okrepljenih oblik pravosodnega sodelovanja v najbolj zapletenih preiskavah čezmejnega kriminala. Ker kriminal postaja vse bolj zapleten tudi z uporabo novih tehnologij, se bo vloga Eurojusta še naprej povečevala," je poudaril.

"S hitrim prilagajanjem novi realnosti elektronske komunikacije, ki jo je prinesel covid-19, smo spoznali pravo vrednost resničnih stikov. Zdaj je naša naloga, da najdemo pravo ravnovesje med najboljšim iz obeh svetov: digitalnega sveta in sveta medčloveške interakcije," je še dejal Škrlec.

Škrlec ima več kot 20 let delovnih izkušenj v pravosodju. Državni tožilec je postal 1999. Za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog je bil leta 2005 dodeljen na vrhovno državno tožilstvo, dve leti pozneje pa še na ministrstvo za pravosodje.

Ves čas svoje poklicne kariere se je ukvarjal z mednarodnim sodelovanjem. Deloval je v številnih mednarodnih projektih in sodeloval z različnimi mednarodnimi organizacijami na področju kazenskega pravosodja.

Od leta 2005 je član Odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma pri Svetu Evrope. Sodeluje tudi pri delu Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Med letoma 2008 in 2012 je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje.

Eurojust je bil ustanovljen leta 2002. Njegovo osnovno poslanstvo je spodbujati in okrepiti koordinacijo in sodelovanje med nacionalnimi organi v boju proti hujšim oblikam čezmejnega kriminala, ki zadeva države članice EU-ja.