Predsednik romskega društva Novo mesto in tamkajšnji novoizvoljeni občinski svetnik Zoran Grm je dejal, da prostori niso primerni za bivanje, saj ima 30 oseb, med njimi polovica otrok, starih od 5 mesecev do 15 let, in nosečnica, na voljo štiri sobe, kuhinjo, stranišče in kopalnico. Grm je dodal, da bo morala država trajnejšo rešitev poiskati prej kot v predvidenih dveh do treh tednih. Nezadovoljen naj bi bil tudi postojnski župan Jernej Verbič, saj je za prihod skupine izvedel iz medijev.
Minister Zver v Postojno
Predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti in minister za šolstvo Milan Zver bo po napovedih njegovega kabineta v Postojni v ponedeljek obiskal Rome. Seznanil se bo z razmerami, v katerih so nastanjeni.
Sicer pa je v izjavi za Televizijo Slovenija minister Zver dejal, da so se Romi sporazumno odselili iz Amrusa, in dodal, da so razmere v Postojni boljše, kot so jih imeli doslej. Pojasnil je tudi, da bodo v treh tednih našli ustrezno lokacijo, kjer podobnih nemirov, ki se mu za 21. stoletje ne zdijo primerni, ne bo več. Hkrati je izpostavil tudi odgovornost lokalnih skupnosti. Slednji problem naj bi delno uredil že nov nov zakon o romski skupnosti. Minister je tudi povedal, da država namenja vedno več denarja in pozornosti za reševanje romskih vprašanj. Tako naj bi samo v zadnjih štirih letih za reševanje bivanjskega problema Romov namenila okoli milijardo tolarjev.
V Ambrusu napetost upadlaNoč v Ambrusu je po sprejetju dogovora minila mirno. Romsko naselje so pred jeznimi domačini, ki Romov ne želijo na zdajšnji lokaciji, varovali policisti. Zgodaj zjutraj je skupina 25 Romov začela pospravljati svoje imetje in v spremstvu policije zapuščati domove. Pri selitvi v Postojno so jim s prevozi pomagali tudi Romi iz Kočevja in Novega mesta.
Na sobotnem sestanku predstavnikov krajevne skupnosti, Romov in ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja je bila sprejeta začasna rešitev, po kateri bodo Romi dva do tri tedne nastanjeni v postojnskem zbirnem centru za tujce. V tem času naj bi pristojni našli tudi trajno rešitev težav med Romi in krajani Ambrusa. Z ministrstva za notranje zadeve so sicer sporočili, da so ambruški Romi v pogovorih s krajani ob posredovanju ministra Mateja sami izrazili željo po preselitvi na drug kraj.
Nezadovoljstvo Romov
Z dogovorom Romi niso zadovoljni. Po besedah Zorana Grma, ki je napovedal pritožbo na pristojne evropske ustanove, sobotna rešitev, zaradi pritiska lokalne skupnosti dosežena v 15 minutah, ne more urediti razmer, ki se vlečejo celih 20 let.
Ob tem je izrazil bojazen, da bi včerajšnji za Rome neugoden dogovor pomenil precedens za reševanje romske problematike tudi drugod. Dejal je še, da selitev Romov ni bila potrebna, saj bi do dokončnega dogovora, ki bi trajno uredil problematiko na tem območju, Romi lahko živeli na svojem zemljišču.
Hanžek: Konec pravne države
Varuh človekovih pravic Matajaž Hanžek, ki tudi sam razmišlja o prijavi evropskim ustanovam, je preselitev romske družine iz Dečje vasi označil za konec pravne države, saj "lahko množica, ki grozi s smrtjo, odloča, kje bo kdo živel". Strinja se tudi z mnenjem novomeškega svetnika Grma, da lahko takšno ravnanje da povod za enak prihodnji vzorec ukrepanja. Hanžek je izrazil začudenje nad odločitvijo vlade, ki je po njegovem mnenju popustila pod pritiskom, in spomnil na petkove besede ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, da "v 21. stoletju ni mogoče pristati na to, da bi koga nasilno izselili z nekega območja".
Leta iskanja primernega doma
Spori segajo več kot 15 let nazaj, ko se je romska družina Strojan za stalno naselila v gozdu ob cesti med Zagradcem in Ambrusom, poroča Radio Slovenija.
Občina Ivančna Gorica je vse od svojega nastanka pred 12 leti iskala ustrezen kraj za nastanitev romske družine Strojan. Ta si je bivališča na črno sicer zgradila na svojem zemljišču, toda hkrati na območju vodnega zajetja Globočec, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje skoraj vsa Suha krajina. Kljub številnim projektom ustrezne lokacije niso našli, saj so bila posamezna okolja proti nastanitvi romske družine. V zadnjih letih so se nasprotovanja poglobila, za večinsko prebivalstvo naj bi bili najbolj moteči počasno vključevanje Romov, njihove kraje in napadi predvsem na starejše prebivalce ter neurejena okolica njihovih domovanj z odsluženimi avtomobili, iz katerih so v podtalnico odtekale nevarne tekočine.
Hiter razvoj dogodkov
Sodu je dno izbil napad na 57-letnega vaščana Ambrusa prejšnjo nedeljo. Napadalec sicer ni pripadnik romske skupnosti, je pa v romskem naselju živel zadnjih devet mesecev. Svoje je v očeh krajanov pristavilo tudi tožilstvo, ki napadalca ni priprlo.
Romi so se kmalu po napadu iz strahu selili po gozdovih, kjer so jih prav tako preganjali in jih zaradi motenja posesti dodatno denarno kaznovali. Že takrat so zatrjevali, da si želijo oditi drugam, če jim le najdejo drugo zemljišče, kjer bi lahko živeli v miru. Nekateri romski posredniki so jih sinoči sicer prepričevali, da naj ne zapustijo svojega zemljišča, kar pa se dopoldne ni zgodilo. Kljub nekaterim pomislekom minister za notranje zadeve Dragutin Mate meni, da se ambruški primer ne bo ponovil v drugih manjših romskih naseljih na Dolenjskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje