Vlado pozivajo in prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, zlasti strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.

Podpisniki, med njimi Mitja Ferenc, Tamara Griesser Pečar, Milko Mikola in Alenka Puhar, so zapisali, da so v zadnjih desetletjih in posebej zadnja leta nove raziskave in terenska odkritja morišč in grobišč dodatno razgalila žalostne razsežnosti komunističnega nasilja. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali.

Ugotavljajo, da so bila v temelj nastajanja slovenske države vtkana prizadevanja za razkrivanje dotlej zamolčanih dogodkov in ljudi. "Razumljena so bila kot sestavina spravnih prizadevanj, brez katerih ne bi dosegli enotnosti, ki je bila ključnega pomena v času plebiscita, vzpostavljanja samostojnosti in osamosvojitvene vojne. Zato je julija 1990 potekala spravna slovesnost v Kočevskem rogu, kjer sta si država in Cerkev na najvišji ravni segli v roke, ne pa dejanski strani spora," navajajo.

Z obžalovanjem ugotavljajo, so zapisali, da v naslednjih treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud. Spomnili so, da je po zakonu o popravi krivic država že priznala status žrtve komunističnega nasilja več kot 30.000 ljudem, ki jim je bila po vojni protipravno odvzeta prostost, na podlagi zakona o denacionalizaciji pa je vrnila po vojni protipravno odvzeto premoženje blizu 40.000 ljudem. "Z ukinitvijo nacionalnega dneva žrtev komunističnega nasilja je vlada vsaj simbolno zanikala obstoj teh žrtev, kar odraža velik primanjkljaj v spoštovanju osnovnih civilizacijskih norm," so kritični.

Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je razglasila tretja vlada Janeza Janše tik pred sestopom z oblasti 12. maja lani in za spominski dan razglasila 17. maj. Vlada Roberta Goloba pa je letos le nekaj ur pred polnočjo sprejela odločitev o preklicu zaznamovanja tega dne, kot razlog pa navedla, da je bila odločitev za ta dan sprejeta brez javne in strokovne razprave. Poteza je naletela na ostre kritike zlasti v aktualni opoziciji, čemur je sledila še ostrejša razprava na družbenih omrežjih.