Skupščina ZZZS-ja je večji del razprave na današnji seji namenila dolgotrajni oskrbi in zadnjim dejavnostim na tem področju. Socialni partnerji so namreč v tem tednu prejeli osnutek novega zakona, glede katerega pa je več odprtih vprašanj.

Volivci bodo namreč 27. novembra na referendumu na zahtevo SDS-a glasovali o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev trenutnega zakona zamaknila za eno leto, v tem času pa bi pripravili ustreznejše rešitve.

A kot je poudaril namestnik predsednika skupščine Jakob Počivavšek, bo Državna volilna komisija (DVK) uradni izid referenduma razglasila šele po novem letu, glede na rokovnik bo to 24. januarja. To pomeni, da bo treba ne glede na izid referenduma obstoječi zakon o dolgotrajni oskrbi z novim letom začeti tudi izvajati.

Odgovor ministrstva za zdravje še vedno čakajo

Kot je dejala Tatjana Kolenc z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bo uveljavitev izidov referenduma veliko pravno vprašanje in primer, ki se pojavlja prvič v zgodovini Slovenije. "Ugotavljamo, da zakon lahko tehnično izvajamo, a to ni dobro za zavarovane osebe. Še vedno upamo, da se bo našla rešitev. Najbolj črn scenarij je izdaja negativnih odločb," je navedla. Z vprašanji, kaj to pomeni za obstoječe pravice, so se na ZZZS-ju obrnili na pristojni ministrstvi za zdravje in delo, a odgovora kljub večkratnim pozivom še niso dobili.

Na ZZZS-ju med ključnimi težavami v obstoječem zakonu namreč prepoznavajo predvsem v pogoju za priznavanje pravic do dolgotrajne oskrbe. Prvi od pogojev je, da je oseba v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vključena vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih. S 1. januarjem 2023, ko bi se začele uporabljati prve določbe glede pravic do dolgotrajne oskrbe po trenutnem zakonu, do teh pravic ne bi bil upravičen nihče, saj bi ta pogoj izpolnili šele 18. januarja 2024.

"Tudi če bi to odpravili, je tu vprašanje obstoja izvajalcev za dolgotrajno oskrbo. Zakon trenutno predvideva, da mora ministrstvo izdati dovoljenja do konca marca, nato pa imajo izvajalci še tri mesece časa, da se vpišejo v register. Tudi če imamo možnosti, da podelimo pravico do dolgotrajne oskrbe, kje jo bodo osebe izkoristile?" se je vprašala.

Zakon predvideva tudi izključevanje obstoječih pravic, ki so primerljive s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Na ZZZS-ju so kot taki zaznali dodatek za pomoč in postrežbo ter osebno asistenco. "Dodatek za pomoč in postrežbo prejema približno 90 odstotkov oseb, ki to pravico koristijo v instituciji. Po zakonu o dolgotrajni oskrbi bi to pomenilo, da če imaš eno, ne moreš imeti drugega," je pojasnila.

Na ZZZS-ju so ob tem kritični do zadnjih potez ministrstev. Kolenc je v predstavitvi dejavnosti zadnjih tednov poudarila, da bi po eni od različic osnutka novega zakona ministrstvo za delo prispevalo vsebine s področja osebne asistence, družinskega pomočnika in mladoletnih z motnjami v razvoju. S tem se je nakazala možnost, da ZZZS ne bi izvajal vseh nalog, kot jih opredeljuje veljavni zakon. Nato so jim na naslednjem sestanku predstavili predlog, po katerem ZZZS ne bi bil več v vlogi vstopne točke in ne bi odločal o upravičenosti do pravic dolgotrajne oskrbe, kmalu pa se je zgodil "ponovni zasuk stališč" glede vloge ZZZS-ja.

Osnutek novega zakona ne rešuje bistvenih težav

V tem tednu pa so, tako kot socialni partnerji in koalicijske poslanske skupine, prejeli osnutek novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga na ZZZS-ju še pregledujejo. A po prvem pregledu po besedah Tatjane Kolenc ne ureja bistvenih težav in pravnih praznin, na katere ZZZS opozarja zadnje leto. Sprva je ministrstvo pozvalo k pripravi stališč do petka, danes pa so deležnike povabili na uskladitvene sestanke v prihodnjem tednu, "da bi še pred posredovanjem mnenj izmenjali stališča, dvome, bojazni", je dejala Kolenc. Predstavniki ZZZS-ja se bodo sestanka udeležili torek.

Tudi člani skupščine ZZZS-ja so izrazili razočaranje nad iskanjem rešitev. Predstavnik zavarovancev Bojan Žvikart bi si želel, da skupščini stvari pojasni minister Danijel Bešič Loredan, ki se sicer ne odziva na njihova vabila. Predstavnica zavarovancev Irena Ilešič Čujovič obžaluje, da se o nečem tako pomembnem "politika pogovarja tako mimogrede in tako površno". Pozvala je k sistematičnim rešitvam s sistemskim financiranjem. Podobno meni tudi predstavnica zavarovancev Martina Vuk, ki poziva k oblikovanju delovnega telesa z vsemi deležniki, ki se bo redno sestajalo in pripravljajo rešitve za zakon, sicer "ne bo nikoli imel ustrezne legitimitete, da bi lahko zaživel".