Sklep, ki ga je sprejela skupščina, je predlagala Nevenka Lekše, ki v skupščini predstavlja upokojence. Po njeni oceni so podatki o pomanjkanju zdravnikov zavajajoči in prirejeni, in sicer zato, ker so nekateri zdravniki v javnem zdravstvu zaposleni za krajši delovni čas.

"To pomeni ali pa ugibamo, da je v sistemu fizično sicer dovolj zdravnikov, ko pa preračunamo število zdravnikov iz ur, pa nam jih primanjkuje," je dejala. Izrazila je začudenje, da ob pomanjkanja kadrov v zdravstvu vodstva zavodov z nekaterimi zaposlenimi sklepajo pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas.

Skupščina je tako sprejela omenjeno priporočilo ministrstvu. Ob tem pa pričakuje pripravo natančnega posnetka stanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v javnih zavodih, ki so zaposleni za polni delovni čas, in tistih, ki so zaposleni za krajši delovni čas.

Informacije o lanskoletnem poslovanju je predstavila zdaj že nekdanja generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar. Prihodki ZZZS-ja so v lanskem letu znašali 5,33 milijarde evrov, odhodki pa 5,25 milijarde, je povedala. Zavod je lani beležil presežek prihodkov nad odhodki v znesku 79 milijonov evrov, ker je bila skupna realizacija nižja od pričakovane, je pojasnila.

"Kar pa dejansko ne pomeni, da smo bili finančno uspešni, saj smo tudi v lanskem letu iz državnega proračuna pridobili transfer skoraj 350 milijonov," je spomnila. Brez transferja bi ZZZS lani zaznal 270 milijonov evrov primanjkljaja, je opozorila.

Nacionalne prioritete so po njenih besedah usmerjene v zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe dolge. Zavod na podlagi vladne uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja te storitve zdravstvenim izvajalcem plačuje neomejeno ali v večjem obsegu od načrtovanega.

Poudarila je tudi težavo obvladovanja bolniških odsotnosti delavcev. V lanskem letu je bilo zaradi tega izgubljenih skoraj 17 milijonov delovnih dni, za stroške nadomestil bolniških odsotnosti pa je ZZZS namenil skoraj 640 milijonov evrov.

Direktorica področja za analize in razvoj pri ZZZS-ju Anka Bolka je predstavila projekt posodobitve sistema skupin primerljivih primerov. Gre za finančne modele, po katerih so bolnišnice plačane za opravljene bolnišnične obravnave. Uvedba novih modelov je predvidena s 1. julijem.

Težava pri zdajšnjih modelih je v tem, da so cene izračunane na podlagi avstralskih podatkov iz leta 2004 oziroma let pred tem. ZZZS je po besedah Anke Bolka v zadnjih treh letih opravil stroškovno analizo, v katero so vključili podatke iz 11 slovenskih bolnišnic. Tako so prvič izračunali stroške obravnav bolnikov v slovenskih bolnišnicah.

Ob spremembi modelov bodo nekatere bolnišnice prejele več, druge pa manj denarja. "Ves čas recimo vemo, da je bila ortopedija doslej precenjena, vpliv na bolnišnico Valdoltra je zato neizbežen," je pojasnila. Da prehod ne bi ogrozil delovanja bolnišnic, načrtujejo prehodno obdobje.

"Pri izvajalcih boste slišali očitek, da podatki niso odlični. Niso odlični, so pa zelo, zelo dobri za prvi korak," je poudarila Anke Bolka. Modele bodo predvidoma posodabljali na dve oziroma tri leta, ob tem pa bodo ponovno izračunali stroške bolnišničnih obravnav.

Je pa ob nekaterih vprašanjih Tatjana Mlakar zanikala, da bi ZZZS soglašal s povečanjem sredstev za univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor. Vlada je namreč konec februarja v letošnji uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025 zaradi zahtevnosti obravnav in zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva centroma namenila dodatnih 31,6 milijona evrov. Ukrep so sprejeli na predlog obeh centrov, uskladili pa so ga tudi z ZZZS-jem, je takrat povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. ZZZS je tej določbi uredbe nasprotoval, je zatrdila Tatjana Mlakar.

Skupščina je sprejela novelo sklepa o zdravstvenih stanjih za medicinske pripomočke in ga posredovala ministrici Valentini Prevolnik Rupel. Novela predvideva le eno spremembo. Na podlagi dogovora z Onkološkim inštitutom Ljubljana bodo do medicinskega pripomočka za zaščito ustne sluznice upravičeni tudi bolniki, ki so deležni radioterapije na področju glave in vratu. Gre za pripomoček, ki lajša težave zaradi suhih ust, je pojasnil vodja oddelka za medicinske pripomočke na ZZZS-ju Drago Perkič.

Skupščina je sprejela tudi pravilnik o pravici do psa vodiča slepih in ga v soglasje prav tako posredovala ministrici za zdravje. To področje je bilo doslej urejeno v členu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnila direktorica področja za odločanje o pravicah in medicinskih pripomočkih na ZZZS-ju Ana Vodičar. Pravica se sicer že izvaja, trenutno je v Sloveniji 32 psov vodičev slepih, trije pa se še šolajo.

Člani skupščine so danes začeli postopke za razpis volitev članov skupščine in območnih svetov za mandat 2025–2029.

Na tokratni seji je skupščino prvič pozdravil novi generalni direktor ZZZS-ja Robert Ljoljo. Ljoljo, ki je na tem mestu nasledil Tatjano Mlakar, funkcijo opravlja od ponedeljka.