Poslanec Marko Koprivc je v imenu predlagateljev seje ocenil, da Slovenija že vse od začetka epidemije pravzaprav nima ministrice za izobraževanje. Opozoril je, da še 14 dni pred začetkom pouka starši, šolniki in sindikati niso imeli še nikakršnih informacij.

Podobno je tudi teden dni pred začetkom pouka, ko še vedno ni dorečen protokol PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani), obenem pa se informacije stalno spreminjajo.

Ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec je pozval k odstopu, saj da je "nesposobna opravljati to funkcijo", da ne daje relevantnih informacij s področja izobraževanja in da "na plečih otrok" zlorablja epidemijo za krepitev oblasti. Vlado pa je Koprivc pozval, naj vendarle naredi nekaj v dobro otrok in poskrbi, da se bo pedagoški proces septembra dokaj normalno začel.

Predlagatelji so za tokratno obravnavo pripravili več sklepov, s katerimi med drugim vlado pozivajo, naj pripravi poročilo o ukrepih za varen začetek pouka, ministrstvo za izobraževanje pa, naj predloži konkreten načrt izvedbe šolskega procesa. Prav tako naj bi odbor s sklepom pozval predsednika vlade Janeza Janšo k razrešitvi ministrice za izobraževanje.

Slavinec: Ukrepi morajo biti življenjski

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mitja Slavinec je odgovoril, da se pri snovanju ukrepov ves čas išče kompromis, da bi zagotovili čim varnejše učno okolje na eni strani in učinkovitost na drugi strani. Obenem pa je treba poskrbeti, da so ukrepi življenjski.

Slavinec je tudi opomnil, da se razmere glede epidemije hitro spreminjajo in da so ukrepi nepredvidljivi, ter poudaril, da so že na začetku počitnic imeli pripravljene modele, po katerih naj bi se pouk odvijal.

Na sestanku z ravnatelji sredi julija so vse te modele na osnovi dobrih praks tudi korigirali oz. posodobili, da bi bili čim bolj življenjski, obenem pa ne bi opuščali varnostnih standardov. Sredi avgusta so nato ravnatelji dobili okrožnico, v kateri je bilo glede na takrat znane okoliščine predstavljeno, kaj lahko pričakujejo 1. septembra.

Kot je še povedal Slavinec, bi bilo enostavno postaviti zelo stroge pogoje, kot so jih na primer v Italiji. Toda prvotni cilj ukrepov je, da šole ostanejo odrte čim dlje, in temu so podrejeni tudi vsi ukrepi, je pojasnil.

Epidemija je dinamičen proces

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je prav tako poudaril, da je epidemija dinamičen proces. Spomnil je, da so tudi na ministrstvu za zdravje ravnateljem in sindikatom predstavili epidemične razmere in napoved za jesen.

Vindišar je ob tem dejal, da drugače kot pri prejšnjih valovih epidemije tokrat število okužb najhitreje narašča v starostni skupini od 15 do 24 let. Zdravstvo ima torej trenutno največji izziv ravno v tej starostni skupini, kljub temu pa prednostna naloga ministrstva ostaja, da šole ohranijo odprte in da v njih zagotovijo kar se da varno okolje.

Opozorila šolnikov

Na seji so sodelovali tudi nekateri predstavniki zainteresirane javnosti. Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je med drugim opomnil, da vodstva šol še vedno nimajo odgovorov na vprašanja glede protokola PCT in glede tistih učiteljev in učencev, ki tega pogoja ne bi izpolnjevali.

Vodja Aktiva ljubljanskih ravnateljev Mateja Urbančič Jelovšek je prav tako vprašala, kako izvajati sistem PCT, če bodo denimo starši zavračali cepljenje ali celo nošenje mask. Da bi moralo ministrstvo tu ponuditi jasne odgovore, se je strinjal predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič, ki se je obenem zavzel za izboljšanje dialoga s predstavniki ministrstva.

Razprava članic in članov odbora je postregla s kritičnimi toni iz vrst opozicije glede pripravljenosti vlade na začetek pouka, a tudi s koalicijskimi pojasnili, da je ob nepredvidljivosti epidemije težko načrtovati prav vsako podrobnost.

Aljaž Kovačič in Lidija Divjak Mirnik, oba iz LMŠ-ja, sta prst usmerila v ministrico Kustečevo, ki da svojega resorja ne obvladuje. Divjak Mirnikova se je obregnila tudi ob stalno spreminjanje predpisov oz. ob odlok, da starši, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, otroka ne bodo mogli pospremiti v prostore vrtca ali šole. Vprašala se je, kako bodo starši svojega 12-mesečnega otroka pustili kar pred vhodom v vrtec. Poziv dijakom in starejšim učencem k cepljenju pa je označila za prelaganje bremena na mlade.

Željko Cigler iz Levice in Marko Koprivc iz SD-ja sta bila kritična, da vlada ni poskrbela za namestitev ustreznih prezračevalnih naprav v šolah. Kot je dejal Koprivc, zagotovo koristi tudi odpiranje oken, obenem pa je vprašal, kako bi bilo to izvedljivo pri minus desetih stopinjah. Andrej Rajh iz SAB-a se je medtem zavzel za jasna in izvedljiva navodila vodstvom šol.

Namestitev prezračevalnih naprav bi bila zahtevna

Mojca Škrinjar iz SDS-a je ocenila, da bi namestitev prezračevalnih naprav pomenila prevelik strošek za premajhen učinek, obenem pa bi omogočila zaslužke izbrancem. Državni sekretar Vindišar je dodal, da bi bila namestitev takšnih naprav časovno in stroškovno zahtevna, sploh pri tolikšnem številu osnovnih in srednjih šol.

Mojca Žnidarič (SMC) je poudarila, da so predstavniki ministrstva in ravnatelji sredi julija uskladili modele pouka za različne scenarije, a nihče ne more za mesec vnaprej napovedovati razvoja dogodkov. Iva Dimic iz NSi-ja pa je poudarila, da so učinkovitost vladnih ukrepov dokazali tudi rezultati mature, ki so bili najboljši v zadnjih petih letih.

Predlagatelji so za glasovanje predložili več sklepov, s katerimi bi odbor med drugim vlado pozval, naj pripravi poročilo o ukrepih za varen začetek pouka, ministrstvo za izobraževanje pa, naj predloži konkreten načrt izvedbe šolskega procesa. Prav tako naj bi odbor s sklepom pozval predsednika vlade Janeza Janšo k razrešitvi ministrice za izobraževanje Kustečeve. A je večina v odboru vse zavrnila. Se pa ministrici obeta tudi interpelacija, ki jo je minuli teden napovedala predsednica SD-ja Tanja Fajon.