Oznake, kot sta organsko ali pa biološka pridelava, pozna le manjši delež Evropejcev. Foto: BoBo
Oznake, kot sta organsko ali pa biološka pridelava, pozna le manjši delež Evropejcev. Foto: BoBo
Eurobarometer
Slikovni prikaz odgovorov na vprašanje, koliko so zaskrbljeni, ali je njihova država sposobna pridelati dovolj hrane za lastne potrebe. Foto: Eurobarometer

Kar 94 odstotkov Grkov je namreč zaskrbljenih glede preskrbe s hrano v svoji državi, med Portugalci pa je sodeč po rezultatih ankete takih 85 odstotkov. Podobno zaskrbljeni kot Slovenci so še Španci (71 odstotkov), Čehi (69 odstotkov) in Madžari (68 odstotkov).

Pri deležu zelo zaskrbljenih so Slovenci celo na drugem mestu, saj jih kar 41 odstotkov izraža veliko zaskrbljenost. Večji delež zelo zaskrbljenih je le še med Grki (61 odstotkov), sledijo pa Portugalci in Španci.

Raziskava Eurobarometer v celoti
(dostopna le v angleškem jeziku).


Najbolj zadovoljni v severni Evropi
Povprečje zaskrbljenih v EU-ju je pri 43 odstotkih, najbolj pa v sposobnost prehrambne verige in zunanje trgovine, da zagotovi varno preskrbo s hrano, verjamejo Nizozemci in Danci, kjer je zaskrbljenih le 11 odstotkov, na Švedskem (13 odstotkov) in v Nemčiji (14 odstotkov).
Skrbi usmerjene v svetovne zmožnosti
Državljani EU-ja so v povprečju precej bolj kot glede varnosti preskrbe s hrano v lastni državi zaskrbljeni glede svetovne prehranske varnosti. Kar 76 odstotkov vprašanih v sedemindvajseterici namreč skrbi, ali se na svetu pridela dovolj hrane za zadostitev potreb rastočega prebivalstva.

Še najmanj so državljani povezave zaskrbljeni glede sposobnosti EU-ja, da zagotovi varno preskrbo s hrano. Le 40 odstotkov jih namreč skrbi, ali je Unija sposobna zagotoviti zadostne količine hrane.