Felicitas Schneider z dunajskega inštituta za gospodarjenje z odpadki je na okrogli mizi Naj hrana ne postane odpadek povedala, da po svetu zavržemo od 10 do 40 odstotkov vse svetovne proizvodnje živil.

Zavržena hrana je tudi strošek
V ZDA letno zavržejo 27 odstotkov vseh živil, od tega dve tretjini predstavljajo sadje, zelenjava, mleko, žitni in izdelki iz sladkorja. V Veliki Britaniji odvržejo 19 odstotkov nakupljene hrane, v Avstriji pa letno odvržejo do 166.000 ton živil, je pojasnila Schneiderjeva.

Zavržena hrana pa predstavlja tudi strošek za gospodinjstva. V Avstriji tako letno gospodinjstva zavržejo za povprečno 400 evrov hrane, v ZDA pa predstavlja strošek zavržene hrane letno povprečno 565 evrov na gospodinjstvo.

Schneiderjeva je opozorila na vzpostavljanje socialnih mrež in povezav med socialnimi institucijami in podjetji. To omogoča, da pride hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabnosti, do socialno ogroženih, preden se zavrže.

"Treba je ugotoviti in analizirati dejansko stanje"
Med ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov zavržene hrane je po njenem mnenju najprej treba ugotoviti in analizirati dejansko stanje na terenu. Pozneje pa ustvariti ustrezne družbene, ekonomske, pravne in politične pogoje za preprečevanje teh odpadkov. Izpostavila je, da morajo biti ukrepi nujno dolgoročni in trajnostno usmerjeni.

Opozorila je, da hrana med preostalimi odpadki zaradi zgoščevanja in razgradnje povzroča toplogredni plin metan. Ta je 25-krat učinkovitejši kot ogljikov dioksid. Skupaj s kmetijstvom so deponije tako v vrhu antropogenih virov metana.

"Potrošnike je treba ozaveščati in izobraževati"
Tanja Gomišček z ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, da konkretni podatki o količini zavržene hrane za Slovenijo niso znani. Velik delež - skoraj 40 odstotkov - pa med odpadki predstavljajo biološko razgradljivi odpadki, kamor spada tudi hrana. V sodelovanju s fakulteto za družbene vede iz Ljubljane so na ministrstvu za okolje pripravili anketo o navadah v gospodinjstvih, pri nakupu živil in pri zavrženi hrani.

Anketa, ki še vedno traja na spletni strani ministrstva, kaže, da potrošniki najpogosteje zavržejo kruh, pecivo, sadje in zelenjavo. 90 odstotkov anketirancev ima slabo vest, ko zavrže hrano. Večinoma hrano zavržejo, ker je pokvarjena ali ji je pretekel rok uporabe.

Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije pa je opozorila, da je treba potrošnike ozaveščati in izobraževati. Ob tem pa spomnila, da mora biti potrošnik pozoren tudi do nekaterih izdelkov, ki so še v roku uporabnosti, so pa na trgovskih policah izpostavljeni različnim vplivom, na primer toploti in svetlobi. "Ekstra deviško olivno olje na zgornji polici trgovine, kjer je lahko tudi do 25 stopinj Celzija, postane že po treh mesecih žarko, rok uporabe pa je 18 mesecev," je opozorila. Enako so svetlobi in toploti izpostavljeni sokovi.

Mateja Lamovšek z Rdečega križa Slovenije pa je dejala, da bi lahko pomagali več ljudem z donirano hrano, vendar bi morali za to imeti pogoje. "Nimamo ustreznih skladišč za hitro pokvarljivo hrano, kot sta mleko in meso," je dodala.