Odmetavanje hrane je zlasti problem industrijskih držav, kjer trgovci in potrošniki pogosto zavržejo povsem užitna živila. Analiza organizacije je tako pokazala, da evropski in severnoameriški potrošniki posamično na letni ravni zavržejo med 95 in 115 kilogramov hrane, med katero je največ sadja, zelenjave, korenov in gomoljev. Prebivalec podsaharske Afrike, južne in jugovzhodne Azije pa v povprečju letno ne porabi med šest in 11 kilogramov hrane.

Samo potrošniki iz najbolj razvitih držav tako vsako leto zavržejo skoraj 244 milijonov ton hrane. Za primerjavo, v podsaharski Afriki v istem obdobju proizvedejo le nekaj več hrane, natančneje 253 ton.

Ko govorijo oči
Iz poročila je razvidno tudi, da potrošniki v razvitih državah kupujejo več hrane, kot je potrebujejo. Kot primer za to so navedli naročanje prevelikih obrokov hitre prehrane in prigrizkov v restavracijah. Pri tem kupce videz hrane zanima prav toliko kot to, da je varna in da je dobrega okusa, je še pokazala raziskava.

Na drugi strani pa se v državah v razvoju soočajo s pomanjkanjem živil, ki je tudi posledica slabšega pridelka in infrastrukture. Na svetu po podatkih organizacije FAO strada okoli 925 milijonov ljudi.

Nujno zmanjšati izgube
Glede na to, da število svetovnega prebivalstva še narašča in da je treba lačna usta nahraniti, bi nas moralo v prihodnje zato bolj kot povečanje proizvodnje hrane zanimati zmanjšanje njenih izgub. Ob tem je FAO spomnil, da je povečevanje proizvodnje živil težka naloga že zaradi omejenih naravnih virov.