Minister za zdravstvo Dorijan Marušič v predlogu zdravstvene reforme, ki med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in krčenje košarice pravic, napoveduje tudi uvedbo trošarin na nekatere vrste hrane. Kot zatrjuje, je namen uvedbe trošarin predvsem vplivanje na navade potrošnikov in zmanjšanje epidemije debelosti - in ne polnjenje luknje v proračunu.

Na MMC-ju smo zato v zadnji raziskavi Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) "Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja" preverili, kako se Slovenke in Slovenci pravzaprav sploh prehranjujemo.

V raziskavi je navedeno, da se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala tako pri moških kot pri ženskah, še vedno pa nikoli ne zajtrkuje četrtina moških in petina žensk. Pri zajtrkovanju so rednejši starejši kot mlajši odrasli, najmanj redno zajtrkujejo poklicno izobraženi.

Kosilo je v Sloveniji še vedno osrednji obrok, ženske ga uživajo redneje kot moški, redneje pa tudi starejši odrasli. Moški večerjajo pogosteje kot ženske, najpogosteje pa tisti s poklicno izobrazbo, ki so sicer najmanj redni pri zajtrku, ter mlajši odrasli. Dve petini anketirancev uživata redno vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa samo enega.

Ženske bolj sledijo priporočilom zdrave prehrane
Rezultati kažejo, da se je stanje v zadnjem desetletju na splošno izboljšalo, da pa se še vedno pomemben delež odraslih prebivalcev Slovenije ne prehranjuje v skladu s priporočili. Ženske bolj kot moški sledijo priporočilom zdrave prehrane.

V zadnjem desetletju se je pogostost uživanja rib in mesnih jedi znižala, nekoliko pa se je povečal delež tistih, ki nikoli ne uživajo določenih vrst mesa, z izjemo svinjine, pri kateri je pogostost uživanja celo narasla. Delež anketiranih, ki nikoli ne uživajo mesnih izdelkov, se je v zadnjem desetletju povečal, prav tako se je podvojil delež tistih, ki nikoli ne uživajo jajc.

Moški pogosteje kot ženske uživajo govedino, teletino, svinjino, ribje konzerve, pašteto, poltrajne klobase, salame, suhe salame, slanino, pršut in jajca. Perutnino in sveže obarjene ter suhe salame in klobase najpogosteje uživajo mlajši odrasli. Maslo, ocvirke, majonezo in rastlinsko mast se uporablja le nekajkrat na mesec.

Kruh je še vedno najznačilnejša slovenska vsakdanja hrana, najpogosteje ga uživamo nekajkrat na dan. Sledijo testenine in riž, ki so najpogosteje na krožniku enkrat na teden, kar je nekoliko več kot pred desetletjem. Pogostost uživanja sladkega kvašenega in listnatega peciva se je v zadnjem desetletju povečala, pri drobnem sladkem pecivu pa znižala.

Več ljudi pije kavo vsak dan
V zadnjem desetletju se je povečalo pitje čaja in navadne vode. Brezalkoholne gazirane in negazirane pijače se uživajo malo manj pogosto kot pred desetimi leti, enako velja za sadne sokove. Nekoliko se je zvišal delež tistih, ki pravo kavo uživajo vsak dan, znižal pa se je delež tistih, ki jo pijejo trikrat in večkrat na dan.

V zadnjem desetletju se nakazuje gibanje boljše ozaveščenosti prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja, saj je poudarjen pomen uživanja izdelkov z manj maščob, še posebej med ženskami in visoko izobraženimi. Delež tistih, ki nikoli ne uživajo mlečnih izdelkov z manj maščobe, se je znižal, žal pa se je nekoliko povišal delež tistih, ki nikoli ne uživajo mesnih izdelkov z manj maščob. Med prebivalci vzhodne Slovenije je delež tistih, ki vedno ali pogosto uživajo črni kruh, večji kot v zahodni Sloveniji.

Višji povprečni dnevni energijski vnos
Povprečni dnevni energijski vnos v letu 2009 je za skoraj šest odstotkov višji kot pred desetletjem. Višji je pri moških kot pri ženskah. V primerjavi s stanjem pred desetletjem so na IVZ-ju zaznali zanimiv preobrat pri priporočenem energijskem vnosu glede na materialni standard, kjer tokrat osebe, ki so poročale o najnižjem materialnem standardu, poročajo o najvišjem dnevnem energijskem vnosu.

Povprečen energijski delež maščob v prehrani je v zadnjem desetletju padel za dobro dvajsetino, bolj pri ženskah in pri tistih z visoko izobrazbo, najbolj pa v prehrani mlajših odraslih.

Velika večina odraslih prebivalcev Slovenije uživa mešano prehrano, delnih vegetarijancev je 2,1 odstotka, vegetarijancev 1,1 odstotka, še manj pa je zaznanih drugih prehranskih praks. Več alternativnih prehranskih praks je v zahodni Sloveniji. Pri uživanju manj priporočene hrane po pogostosti izstopajo ocvrte jedi, ki jih skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije uživa trikrat na teden, od tega najpogosteje moški, anketiranci iz mlajše starostne skupine in tisti z nižjo izobrazbo.

IVZ ugotavlja, da danes pripravljene hrane nikoli ne dosoljuje nekaj več kot polovica anketiranih, pred desetletjem je bilo takih okoli tri četrtine. Hrano brez predhodnega poskušanja dosoljuje pri mizi tri odstotke ljudi, kar je manj kot pred desetletjem, ko je bilo takih približno desetina. Pripravljeno hrano pri mizi enako kot pred desetletjem najpogosteje dosoljujejo moški.

Nič ne bomo stran metali ...
Nekaj več kot tretjina prebivalcev ima navado, da vedno pojedo vse, kar imajo na krožniku. Najpogosteje pojedo s krožnika celotno ponujeno porcijo moški, starejši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo, z višjimi vrednostmi indeksa telesne mase in iz vaškega okolja.

Pri odstranjevanju in uživanju vidnih maščob pri mesu je tistih, ki jih povsem odstranijo, slaba polovica, v zadnjem desetletnem obdobju pa se je ta delež nekoliko zmanjšal. Pogosteje vidno maščobo zaužijejo moški ter tisti s poklicno in osnovno šolo.