Cena hrane - od krize do stabilnosti - je geslo letošnjega svetovnega dneva hrane, ki ga zaznamujemo 16. oktobra. Po podatkih organizacije Združenih narodov za prehrano (FAO) so naraščajoče cene hrane lani in letos v hudo revščino pahnile skoraj 70 milijonov ljudi.

Natančnega podatka o tem, koliko ljudi je lačnih v Sloveniji nimamo, saj Slovenija spada med države, ki se v nasprotju z nerazvitim delom sveta, kjer se soočajo z lakoto, spopada z nezdravimi prehranjevalnimi navadami Slovencev in s tem rastjo kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so posledica nezdravega načina prehranjevanja.

V Sloveniji smo tako lačni ...
Vendar pa podatki slovenskih humanitarnih organizacij kažejo, da je dostop do hrane, predvsem zaradi izgube zaposlitve in s tem življenja v revščini težava tudi v Sloveniji. Evropska unija že od leta 1987 izvaja ukrep pomoči v hrani, v okviru katerega države članice razdeljujejo pakete osnovnih živil in prehrambnih izdelkov že skoraj 18 milijonom revnim v EU-ju. Slovenski Rdeči križ in Slovenska Karitas bosta letos tako razdelila več kot 6.000 toč hrane več kot 200 tisoč pomoči potrebnim prebivalcem Slovenije.

... kot predebeli
Podatki Inštituta za varovanje zdravje pa izpostavljajo nasprotni pol problematike prehrane. Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja v odrasli populaciji je v Sloveniji namreč 52-odstotna, okoli 64 odstotkov preiskovancev pa že ima dejavnike tveganja za nastanek bolezni nezdravega življenjskega sloga, ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja. Analize tega, kolikor k nezdravemu življenjskemu slogu prispevajo tudi življenjske razmere, zaradi katerih so tisti z nižjimi dohodki prisiljeni kupovati cenejšo in manj kakovostno hrano, za zdaj ni.

Ne jemo zajtrka, hranimo se neredno in količinsko neprimerno
Slovenci neredno uživamo zajtrk, časovno in količinsko neprimerno razporejamo hrano čez dan in si jo tudi neustrezno pripravljamo. Poleg tega uživamo preveč škodljivih maščob, soli in sladkorja in zaužijemo premalo sadja in predvsem zelenjave. Poročilo o vrednotenju izvajanja Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike ugotavlja, da bi v Sloveniji, če bi posameznik zaužil vsaj 100 gramov več zelenjave in sadja na dan, tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni upadlo za 10 odstotkov, za možgansko kap za šest odstotkov in za nekatere vrste raka prav tako za šest odstotkov.

Strateški cilj prehranske resolucije je sicer zagotoviti zdravo hrano vzdolž celotne živilske verige in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalstva. Država si prizadeva zagotoviti zadostno oskrbo prebivalstva z zdravo hrano in povečati samooskrbo.

Sloveniji manjka .... vsega razen perutnine?
Slovenija je sicer neto uvoznica hrane, kar pomeni, da z domačo pridelavo ne zadosti potrebam po kmetijsko-živilskih proizvodih. Stopnja samooskrbe je sicer precej višja za živalske proizvode, medtem ko na področju rastlinskih ni zadovoljiva. Med letoma 2000 in 2010 je bila posebej nizka stopnja samooskrbe z zelenjavo (31-odstotna v letu 2010), žiti (55-odstotna ) in krompirju (63,2-odstotna), medtem ko je bila nad 90-odstotna samooskrba pri mesu in jajcih. Najbolj je primanjkovalo prašičjega mesa, medtem ko so za Slovenijo značilni stalni presežki perutnine.

Cena hrane narašča
Na svetovni ravni so cene hrane med leti 2005 in 2008 za ljudi narasle največ v zadnjih 30 letih. Cena koruze je narasla za 74 odstotke (v zadnjih 18 mesecih), riža pa celo za 166 odstotkov. Zaradi pomanjkanja hrane je prišlo do nemirov v več kot 20 državah na svetu.

Tone hrane v smeteh
Medtem ko se po svetu v smeti odvrže 1,3 milijarde ton živil, zaradi lakote trpi milijarda ljudi. Prebivalec Evrope in Severne Amerike naj bi vsako leto zavrgel med 95 in 115 kilogrami hrane, kažejo podatki FAO-ja.