Takrat je bilo namreč za nakup osebnega avtomobila renault clio potrebnih kar dobrih 3.006 ur delovnega časa, lani pa le še 1.774, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).

Ta teden so namreč izdali vsakoletno publikacijo, ki prikaže Slovenijo v številkah in prinaša številne zanimive podatke o deželici na sončni strani Alp - o njenem ozemlju in podnebju, prebivalcih, o njihovi izobrazbi in položaju, o okolju, v katerem živimo, o ekonomskem položaju države ...

Pričakovana življenjska doba narašča
V Sloveniji je bilo lani 2.052.496 prebivalcev, bilo je nekaj več kot 21.000 žensk več kot moških, povprečna starost je bila 41,8 leta - pri moških 40,2 leta, pri ženskah 43,4 leta - dvignila pa se je tudi pričakovana življenjska doba. Tudi tukaj so v prednosti ženske, saj je bila pričakovana življenjska doba pri njih skoraj 83 let, pri moških pa dobrih 76 let.

Letos je bil selitveni prirast pozitiven, saj se je v Slovenijo priselilo dobrih 2.000 ljudi več, kot se je iz nje odselilo.

Največ novorojenčkov dobilo ime Eva in Luka
Umrlo je 911 ljudi na 100.000 prebivalcev, največ zaradi bolezni obtočil, med zunanjimi vzori smrti pa so najpogostejše nezgode, sledijo jim samomori z več kot 20-odstotnim deležem, uboji pa so bili vzrok v manj kot odstotku primerov smrti.

Lani se je rodilo 21.947 otrok, kar je 3.767 otrok več kot leta 2000. Največ deklic je dobilo ime Eva, dečkov pa Luka. Najpogostejša imena pri deklicah so bila še Sara, Lara, Nika, Ana, Ema, Zala, Lana, Neža in Julija, pri dečkih pa Nik, Žan, Jan, Žiga, Mark, Nejc, Matic, Anže in Filip. V Sloveniji je bilo lani sicer še vedno največ Francev in Marij.

Manj porok, več ločitev
Poročilo se je 6.671 parov, kar je 530 parov manj kot na začetku tisočletja, ločilo pa se jih je 2.298. Družin je bilo 567.347, vsako gospodinjstvo pa je imelo povprečno 2,5 člana. V domovih za starejše je živelo 17.009 ljudi, v skupno 922 vrtcih pa je bilo 81.221 otrok.

Slovenci postajamo bolj izobraženi
Narašča pa delež prebivalstva z boljšo izobrazbo - leta 1981 je bilo kar 26 odstotkov prebivalstva popolnoma brez izobrazbe oz. niso končali niti osnovne šole, 30 let pozneje pa je bilo takih le še 4,4 odstotka. Nasprotno pa se je povečal delež prebivalstva z višje- oz. visokošolsko izobrazbo - pred 30 leti je bilo tako izobraženih manj kot šest odstotkov ljudi, lani pa že več kot 17.

V osnovnih šolah je bilo lani 159.508 učencev, v srednjih šolah 82.267 dijakov, na fakultetah pa je bilo na 1. stopnjo študija vpisanih 72.357 študentov - kar je skoraj 28.000 več kot pred desetimi leti -, na 2. stopnji je bilo v lanskem študijskem letu 27.547 študentov, na 3. stopnji pa le eden manj kot 5.000.

Stvari pa se kar dražijo in dražijo
Povprečna bruto plača je bila lani 1.524 EUR na zaposleno osebo, največ delavcev je bilo v predelovalni dejavnosti, registriranih brezposelnih oseb pa je bilo 112.754.

Močno pa so se podražile cene življenjskih potrebščin, saj je indeks cen v primerjavi z letom 2000 narasel kar za 40 odstotkov! Cene hrane in brezalkoholnih pijač so tako dvignile za skoraj 47 odstotkov, še bolj so se podražile alkoholne pijače in tobak - za več kot 72 odstotkov. Za 13 odstotkov so dražja oblačila in obutev, za skoraj 70 odstotkov pa so narasli stanovanjski stroški. Za dobrih 26 odstotkov je dražji prevoz, za slabih 44 odstotkov pa so poskočili stroški gostinskih in nastanitvenih storitev.

Več pomivalnih strojev, manj zamrzovalnih skrinj
Imeli smo 536.616 hišnih številk in 844.656 stanovanj, od tega jih je bilo lani končanih 5.467. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila leta 2010 2,3 milijarde evrov. Lastniško stanovanje ali hišo je imelo 77 odstotkov gospodinjstev (leta 2000 jih je bilo 84 odstotkov).

Osebni avtomobil je imelo 80 odstotkov gospodinjstev - v Sloveniji je bilo lani registriranih 1.066.495 osebnih avtomobilov. Pomivalni stroj je imelo 52 odstotkov gospodinjstev, pred desetimi leti le 30 odstotkov, manj pa je bilo zamrzovalnih skrinj, saj jih je leta 2000 uporabljalo 86 odstotkov gospodinjstev, deset let pozneje pa le še 78 odstotkov.

Postajamo informacijska družba
Gospodinjstev z osebnim računalnikom je bilo lani 74 odstotkov (pred 10 leti 47 odstotkov), dostop do interneta pa je imelo lani 73 odstotkov gospodinjstev (pred 10 leti 24 odstotkov). Močno se je povečal tudi splošni delež uporabnikov interneta - pred desetimi leti je svetovni splet uporabljalo le 23 odstotkov Slovencev, lani je bilo takih 69 odstotkov, vsako leto pa narašča tudi število nakupov, opravljenih prek spleta.

Močno je poskočilo tudi število naročnikov mobilnega omrežja, saj jih je zdaj že več kot milijon in pol, pred desetimi leti pa jih je bilo le slabega pol milijona. Takrat je mobilni telefon uporabljalo 572 ljudi na 1.000 prebivalcev, zdaj pa je uporabnikov mobilne telefonije že 1.057 na 1.000 prebivalcev.